Novi časi, 4. predavanje
- 3,00 EUR Default
- 2,00 EUR Študent/Student
- Pri nakupu se zaračuna strošek obdelave naročila v vrednosti 1 EUR z DDV na vstopnico.
- Odgovorni organizator in prodajalec
Ljubljanski grad- Grajska planota 1, 1000 Ljubljana
- 01 306 42 93
- [email protected]
- www.ljubljanskigrad.si
4. predavanje iz cikla »100. obletnica začetka velike vojne«
Prva svetovna vojna je pomenila velikansko spremembo v stvarnosti in mentaliteti. Tradicionalne avtoritete so bile postavljene pod vprašaj, saj niso preprečile nepredstavljivega zla v letih »groze in strahot« 1914–1918.
Zlom avstrijskega državnega okvira je bil posledica notranje krize dvojne monarhije in zmage antantnih sil v veliki vojni. Slovenci so prevrat dočakali le delno pripravljeni: ponekod so na spornih ozemljih hitro prevzeli oblast (v Mariboru in štajerskem Podravju; deloma tudi v Trstu – kar zadeva državne organe – in v Gorici), medtem ko se je drugod nova ureditev uveljavljala le počasi. Ljudje so si Jugoslavijo, ki še nikoli ni obstajala, predstavljali kot »zaželeno deželo«, ki naj bi pomenila popoln prelom s preteklostjo. Ker se vse ni spremenilo na bolje, se je kmalu pojavilo razočaranje. To je bilo največje ob začrtanju meja – ki pa zaradi mednarodne politične konstelacije vsaj v smeri zahoda ne bi mogla biti bistveno drugačna, kot je bila. Improvizirani nastop v mejnih vprašanjih je dal zadovoljiv rezultat na severovzhodu, na severozahodu pa ne. Slovenci so tako postali eden najbolj razcepljenih narodov v Evropi, kar je imelo velikanske posledice v mentaliteti. Kljub vsemu pa dva sestanka predsednika Wilsona s slovenskim zastopstvom na pariški mirovni konferenci 1919 pričujeta o vstopu Slovencev v mednarodno politično areno.
Kraljevina SHS, ki je nastala leta 1918, je bila zelo neenotna država; leta 1900 je bilo v Črni gori še 96 % nepismenega prebivalstva, v Srbiji 76 %, na Hrvaškem le malo manj, medtem ko je na Slovenskem analfabetizem polnoletnega prebivalstva, razen v Istri in Prekmurju, že skoraj izginil. Skupno življenje je porajalo vrsto problemov zaradi zelo različnih zakonodaj: v Srbiji in na večini slovenskega ozemlja je bila že uveljavljena razmeroma široka volilna pravica, drugod pa ozka. Vse težave so prišle na dan ob oblikovanju ustave. Zaradi vpetosti v jugoslovanski okvir na Slovenskem ni bila uveljavljena ženska volilna pravica, ki so jo deželne oblasti zlasti zaradi prizadevanj katoliške Slovenske ljudske stranke in socialdemokratov razglasile; liberalci, ki so ji pretežno nasprotovali, so v ustavi 1921 določili, da to materijo ureja poseben zakon, a ta ni bil potem vse do 1941 nikoli sprejet. Nezadovoljstvo so povzročale tudi nekatere psihološko problematične poteze oblasti, npr. menjava (jugo)kron za dinar v razmerju 4 : 1 (realno razmerje naj bi bilo okoli 3 : 1), ki pa Sloveniji dejansko verjetno sploh ni škodovala, saj prejšnje dinarsko območje ni imelo kapitala, s katerim bi izvršilo ekspanzijo na ozemlje z (jugo)krono, roba s slednjega pa je postala v Srbiji dostopnejša. Razmeroma nagel industrijski razvoj v jugoslovanskem delu Slovenije je bil v veliki meri posledica te poteze oblasti (in seveda carinske politike).
Predavatelj ddr. Igor Grdina se je rodil leta 1965 v Celju. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: A – slovenski jezik in književnost, A – zgodovina ter doktoriral iz slovenske književnosti in zgodovine. Je redni profesor za slovensko književnost ter redni profesor za kulturno zgodovino; zaposlen je na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturno zgodovino, in Univerzi v Novi Gorici. Dva semestra je bil gostujoči profesor na dunajski univerzi. Njegova bibliografija trenutno obsega nekaj čez 1000 enot.
Za obisk predavanja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo.