Lutkovna predstava, trajanje 45 min

Predstava o deklici, ki mora od doma in se na poti srečuje s spoznavanjem sveta in sebe, izhaja iz znane in pretresljive arhetipske teme o desetem otroku istega spola, ki mora od hiše. Uprizoritev mlado občinstvo nagovori prek univerzalnih tem samote, strahu, a tudi upanja, poguma in magičnosti, ki jih doživlja deklica, ko se sama znajde na nepredvidljivi poti. Kot samostojni »otrok popotnik« se spoprijema z izzivi odraščanja in oblikovanjem svoje identitete.
Motivika Desetnice in različne verzije pripovedi o njej izhajajo iz poganskega verovanja, da deseti del vsega pridelanega, ulovljenega ali rojenega pripada višji sili. Izročilo o desetništvu se je ohranilo predvsem pri Slovanih, Baltih in Ircih, a se legende med seboj nekoliko razlikujejo. Pri Desetnici gre za arhetipsko, mnogokrat povedano in (pre)interpretirano zgodbo o desetem otroku, ki mora od doma v svet, a se čez sedem let lahko vrne. Zanj/o velja, da je od rojstva namenjen/a višjim ciljem, da ima nadnaravne sposobnosti zdravilstva, vedeževanja, svetovanja ljudem v stiski in sporazumevanja z živalmi. Žene ga/jo po svetu, a ne najde miru na enem kraju, zato je potovanje zanj/o nujno.

Uprizoritev Desetnica je imela nenavaden nastanek. Izšla je iz opisanih in narisanih avtorskih »navodil za izvedbo predstave«, ki jih je zasnovala idejna avtorica uprizoritve in avtorica likovne podobe predstave Katarina Planinc v svojem magistrskem delu na AGRFT Desetnica – Likovna podoba kot izhodišče lutkovne interpretacije. Avtorica likovne podobe je nato uprizoritveni koncept zaupala ustvarjalkam najmlajše generacije, ki so raziskovale, kako uporabiti navodila in hkrati pri tem ostati zvest lastnemu branju zgodbe.

Predstava je nastala v sklopu BiTeatra, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.

Premiera: 26. oktober 2023, Kulturnica

Katarina Planinc je vizualna umetnica, scenografka, oblikovalka vizualnih podob lutkovnih uprizoritev in lutkovna tehnologinja. Svoje izobraževanje na področju umetnosti in oblikovanja je začela na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in sicer na smeri Unikatno oblikovanje, kjer je leta 2018 diplomirala. Študij je nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na smeri Scenografija, kjer je program zaključila z nalogo Desetnica – likovna podoba kot izhodišče lutkovne interpretacije. Tehnološko znanje o oblikovanju in izdelavi lutk je tri leta pridobivala v delavnici Lutkovnega gledališča Ljubljana pod mentorstvom različnih lutkovnih tehnologov. Kot ustvarjalko jo močno zanimajo oblikovanje lutk in izrazne možnosti tega medija, pomembna ji je lutkovna tradicija v povezavi s sodobnimi praksami.

Lucija Trobec je leta 2019 z diplomskim delom Mladi in gledališče; Vloga gledališča v obdobju odraščanja in pomen aktivnega vključevanja mladih v profesionalne produkcije na primeru predstav Vihar v glavi in Pravica biti človek pod mentorstvom doc. dr. Gašperja Trohe zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študijsko pot nadaljuje na AGRFT, kjer se trenutno pod mentorstvom  prof. Jerneja Lorencija in doc. Branka Jordana izpopolnjuje v gledališki režiji. V domačem kraju je vodja gledališke skupine Theatro Šentjošt, s katero redno ustvarja otroške in mladinske predstave ter druge performativne in literarne dogodke. V času študija je asistirala pri uprizoritvi Pravljice našega otroštva (rež. Jernej Lorenci) ter postala sourednica Akademijskega bloga.

Luna Pentek (1999) se je po končani gimnaziji vpisala na primerjalno književnost in literarno teorijo in se po treh letih študija prepisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer Dramaturgija in scenske umetnosti, kjer trenutno zaključuje drugi letnik. Je sourednica Akademijskega bloga. Sodelovala je pri štirih akademijskih produkcijah in za produkcijo O, moja sobitja prejela tudi nagrado zlatolaska. V času študija je izven študijskih produkcij asistirala pri uprizoritvah Pravljice našega otroštva(rež. Jernej Lorenci; Prešernovo gledališče Kranj) in Strah in beda tretjega rajha (rež. Sebastijan Horvat, Slovensko mladinsko gledališče).

Nika Manevski (1995) zaključuje dodiplomski študij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Izobraževanje na AGRFT ji je omogočilo pridobiti globlje razumevanje igralske obrti, raziskovanje različnih tehnik in pristopov pri upodabljanju likov ter razvijanju lastne kreativnost. Njena ljubezen do umetnosti in predanost k izpopolnjevanju igralnih veščin jo motivirata, da se nenehno uči in raziskuje nove načine, kako izboljšati svoj umetniški izraz. Sodelovala je v številnih študentskih in izvenštudijskih produkcijah, kjer je v različnih vlogah pokazala vsestranskost in talent. Poleg gledališkega ustvarjanja je dejavna tudi na filmu in televiziji, med drugim je igrala v mladinskem filmu Gremo mi po svoje, kjer je zapela uvodno pesem filma Vsak po svoje in nastopila v seriji Na terapiji, za katero je prejela viktorja za obetavno medijsko osebnost.  

Lucija Lorenzutti zaključuje dodiplomski študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. Tomaža Petrača. V zanimanju za izraznost glasu obiskuje solopetje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Nataše Zupan ter je redna članica Komornega zbora KGBL pod vodstvom Ambroža Čopija in Vokalne skupine Vikra, ki jo vodi Petra Grassi. Igra v različnih komornih zasedbah in se udeležuje domačih in mednarodnih projektov na področju klasične in sodobne glasbe. Kot oblikovalka glasbene podobe je sodelovala pri študentskih produkcijah AGRFT: Kvadraturin(rež. Matjaž Pograjc) in Zločin na Kozjem otoku (produkcija IV. semestra DI, GLR, DSU).

BiTeater je dolgoletni programski sklop Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je skozi leta delno menjaval svoj fokus, a bil ves čas zastavljen kot platforma za mlade gledališke ustvarjalce in jim ponujal možnosti za avtorski razvoj in kreativno ustvarjanje. Tudi v prihodnje bo tako, le da bodo uprizoritve BiTeatra bolj fokusirano koreninile predvsem v lutkovnem mediju, ki pa ga v LGL dojemamo v najširših možnih oblikah in idejah. Uprizoritve, nastajajoče v sklopu programskega sklopa BiTeater, bodo tudi v prihodnje zasnovane kot solo projekti oziroma uprizoritve z malim številom nastopajočih, ki pa so osrediščene v osrednji avtorski osebi mladega gledališčnika, ki je idejni vodja in (velikokrat) hkrati tudi nastopajoči v uprizoritvi. Ni pa nujno. BiTeater je programski sklop, ki spodbuja prihajajočo generacijo gledališčnikov, da vstopijo v svet lutk in lutkovnega ter v lutkovni uprizoritvi poiščejo lasten avtorski (režijski, igralski, likovni, kostumografski, scenografski, dramaturški …) lutkovni izraz. BiTeater bo še naprej domoval na dveh lokacijah: na svojem »matičnem« odru v Kulturnici na Židovski stezi 1, ki jo LGL že leta vidi kot kreativni prostor za gledališko eksperimentiranje, obenem pa (ponovno) tudi v Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki zaradi svoje prostorske specifike (prostor je v predoru pod ljubljanskim gradom) ponuja raznotere možnosti za iskanje novih načinov uprizarjanja na področju (lutkovnega) gledališča.