Španske zgodbe
- 18,00 EUR Default
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
Kupi vstopnico še danes!
- Responsible organizer and seller
SNG Opera in balet Ljubljana- Župančičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- +386 1 2415959; +386 1 2415960
- [email protected]
- www.opera.si
Termin »zarzuela« označuje špansko dramsko zvrst, v kateri se petje (operne in popularne oziroma ljudske pesmi) in ples izmenjujeta z govorjenim besedilom. Z zgodovinsko-glasbenega vidika v času kralja Filipa IV. (vladal je od leta 1621 do leta 1665) prevladujeta francoska in italijanska operna šola. Težava je bila v tem, da aktualnih del niso mogli izvajati; deloma zato, ker bi morali (v kolikor bi si kralj zaželel imeti predstavo na dvoru, kot je bilo takrat v navadi) praktično izprazniti gledališče v Madridu, predvsem pa, ker se nobena potujoča umetniška skupina ni odločila za tvegano pot v Španijo ravno zaradi kralja, ki je bil na robu bankrota v deželi, kjer je Cerkev dušila gledališče in grozila, da ga bo odpravila.V tej vrzeli se pojavi nova, inherentno španska zvrst, ki združuje elemente folklore v plesih in pesmih ter govorjena besedila. Bila je lahkotnejši žanr, namenjen zabavi, zato so besedila večinoma bolj humorna. Beseda »zarza«, iz katere izhaja naziv sloga, v španskem jeziku pomeni robidovje oziroma temu podobno trnovo grmičevje in naj bi se tako (po mnenju nekaterih) etimološko gledano nanašala na rastje, ki je obdajalo lovsko kočo kralja Filipa IV, v kateri so se izvajale prve zarzuele.
V osnovi ločimo med baročno zarzuelo (najzgodnejša oblika 17. in prve polovice 18. stoletja) in romantično zarzuelo (ki jo najdemo v prvi polovici 19. stoletja, tja do prve polovice 20. stoletja). Obstajajo še nadaljnje delitve, najbolj splošna je na »género chico« in »género grande«, torej na »malo« (v smislu dolžine, ne kvalitete) in »veliko«, pri čemer je prva navadno enodejanka, druga pa sestavljena iz dveh do štirih dejanj, največkrat treh. Tematika zarzuel je zelo raznolika, od mitoloških vsebin do opisov življenja v Madridu, španskih kolonijah ali v špansko govorečih področjih; glede na stil so bolj ali manj socialno kritične, celo parodične v odnosu do italijanskih oper - avtorji so na primer povzeli zgodbo kakšne znane opere in jo parodirali, spremenili zaplet. Sestavni elementi večine zarzuel so vokalni ansambli (dueti, terceti), solo lirične skladbe (tako imenovane »romance«, ariozna dela) in različne vrste ljudskih plesov in pesmi.
V španski kulturno-umetnostni zgodovini je bila zarzuela za časa Burbonske vlade nosilec španske folklore, jezika in izročila (tudi v kolonizacijskem smislu). Danes se jo v izvorni obliki (torej kot celotno delo, bodisi v enem bodisi v treh dejanjih) na odru redko vidi, se pa dokaj redno pojavljajo posamezne skladbe na koncertnih odrih in na snemalnih projektih. Tehnično gledano je izvajanje zarzuele vse prej kot preprosto – ritmika in melodika sta polni španskega kolorita, ki ni nujno lahek, besedila pa bogata, največkrat zasnovana več-kitično. Pomembnejši skladatelji zarzuel so Rafael Hernando, Joaquín Gatzambide, José Inzenga, Francisco Asenjo Barbieri, Federico Chueca, Ruperto Chapí, Joaquin Valverde, Pablo Luna, Amadeo Vives, José Serrano, Rafael Millán, Pablo Sorozábal, Moreno Torroba in drugi. Dela, ki so v zakladnici zarzuel (nekatere so bile kasneje spremenjene celo v opere), pa so med drugim Los diamantes de la Corona, Una vieja, La conquista de Madrid, Pan y toros, El dúo de la africana, El anillo de hierro, La gran vía, La tempranica, El niño judío, Doña Francisquita, La alegría del batallón, Los claveles in La dolorosa. Posameznim skladbam iz naštetih bomo prisluhnili tudi danes v prepletanju marimbe z glasom.