Vita Mavrič: Nokturno žlahtnih duš
- 22,00 EUR 22
- 18,00 EUR Cena s popustom za mlajše od 25 let
- 18,00 EUR Cena s popustom za starejše od 65 let in upokojence
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Vita Mavrič, glas; Jaka Pucihar, klavir; Simone Zanchini, harmonika; Matej Hotko, bas; Gašper Bertoncelj, bobni; gostja: Ana Bezjak, glas
Zagotovo boste kljub izjemnim in samosvojim aranžmajem ter vrhunski izvedbi izbornih glasbenikov prepoznali pesmi, ki jih je s svojim značilnim glasom pel Arsen. Po drugi strani pa boste ravno zaradi Vitine interpretacije in prepesnitve v slovenski jezik spoznali povsem nove plasti odlično zapetih zgodb. Pesmi Arsena in njegovih glasbenih sopotnikov (kot so Gino Paoli, Kemal Monteno, George Brassens in Trent Reznor) Vita ne poje v slovenskem jeziku zgolj zaradi spoštovanja do njega ali zaradi preskoka morebitne jezikovne pregrade, temveč zato ker se že več kot trideset let do obisti zaveda samobitnosti slovenščine, v kateri se čustva zrcalijo samosvoje in zgodbe, čeprav enake, vendarle niso prav takšne.
Vita Mavrič že več kot trideset let izvaja svoje avtorske projekte in z njimi gostuje tako doma kot v tujini. S svojimi glasbenimi projekti je nastopala v Brechtovi hiši in teatru Tipi am Kanzleramt v Berlinu, na festivalu glasbenih gledališč v Brnu, v teatru Diligentia v Haagu, znamenitem kabaretnem gledališču Theater Akzent na Dunaju, Werkraumtheatru v Gradcu in Künstlerhaus v Münchnu. S projektom Šlagerji in pesmi iz zapora Vitomila Zupana pa v Pragi, Budimpešti, Parizu (v teatru Patronage Laïque Jules Vallès) in na Dunaju. Je prejemnica Ježkove in Župančičeve nagrade, nagrade Mesta Ljubljana, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu Zbogom Belle Epoque (posnetem v Sarajevu tik pred začetkom balkanske vojne), za katerega je glasbo napisal prav Arsen Dedić, Viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson, slovensko uglasbeno poezijo, povzdignila raven besede in glasbe ter razvila prepoznavni blagovni znamki mednarodnega festivala La vie en rose in Café Teater, ki ga je kot umetniška vodja vodila dvajset let. Vsekakor je s svojo predanostjo začrtala pot in pustila neizbrisen pečat razvoju šansona na Slovenskem kot tudi specifični zvrsti glasbenega gledališča.