ŽALOSTINKE IZ SRCA EVROPE

Kristian Smeds (rojen 1970) je finski dramatik in gledališki režiser, uveljavljen tudi na evropskih odrih. Je prvi skandinavski režiser, ki je prejel evropsko gledališko nagrado New Theatrical Realities (2011), ki jo je podeljevala Evropska komisija.
Njegova dramska dela so divja in energična, pisana v bogatem, poetičnem in obenem naravnem jeziku. Mogoče jih je interpretirati na vrsto načinov in jih uprizarjati s široko paleto različnih gledaliških tehnik. V Smedsovem svetu sta osebno in politično neločljivo povezana, značilna zanj pa je tudi pristna zavzetost za človeško dušo.
Poetična dramska predloga Žalostinke iz srca Evrope je nastala leta 2007. Smeds si je za izhodišče vzel roman F. M. Dostojevskega Zločin in kazen (1866). V njem glavni junak Rodion Romanovič Raskolnikov v imenu višjega cilja zagreši zločin, ga sprva zanika, nato prizna, se pokesa in začne služiti katorgo v Sibriji. Zahvaljujoč zvesti Sonji ga po izpustitvi čaka novo življenje. Dostojevski se v romanu ukvarja predvsem z vprašanji o Bogu, ljubezni, morali, zlu, trpljenju, odrešenju in človekovi svobodi.
Smeds celotno vizuro preusmeri v Raskolnikovo izvoljenko Sonjo Marmeladovo. Ona je glavna in edina junakinja, z njenimi besedami se pred nami uteleša njen oče Marmeladov, pijanec, ki hčerko sili v prostitucijo, da mu lahko plačuje pijačo, ob njem pa se utelešajo še mačeha, ki izgubi razum, Sonjini polbratje in polsestre, oderuška starka Aljona Ivanovna ter mladenič, ki lepega dne vstopi v njeno življenje s svojo veliko skrivnostjo.
Bolj kot filozofska in moralna dimenzija upravičenosti zločina ter posledično zanikanje, občutek krivde, priznanje zločina ter sprava, s katero sta obsedena Slovana Raskolnikov in Dostojevski, Skandinavca Smedsa zanima vprašanje obstrancev v sodobni Evropi. Prostitutke, pijanci, morilci, ljudje z družbenega dna – to je svet, pred katerim si tudi današnja bogata in bleščeča Evropa zatiska oči in ki zaradi rastoče revščine vse glasneje opozarja nase. Sonja in Raskolnikov bi lahko enako živela danes v kakšnem skandinavskem predmestju ali v središču Bruslja, Londona ali drugih evropskih (vele)mest, kakor sta živela v Rusiji 19. stoletja.