Publika z genomom digitalnega sveta

Ne samo v Sloveniji, zdaj že tudi v širši regiji sistemsko in vztrajno dokazujemo, da nimajo prav tisti, ki trdijo: „Naša publika ne kupuje vstopnic na internetu.“

V to, da internet nima posebne vloge in pomena za prodajo vstopnic, so nas letos spomladi prepričevali v HNK Split ter v zagrebških gledališčih Kerempuh, Gavella in ZeKaEm, ko smo pri njih uvajali digitalno platformo Mojekarte™.

Vsem smo pripovedovali, da so naše izkušnje povsem drugačne in smo to podprli tudi s konkretnimi primeri.

Nič niso hoteli slišati o tem in trdno so vztrajali na svojem stališču: „Naša publika ne kupuje na internetu. Vi tega ne razumete! Naša publika so starejši ljudje in to ni za njih. Oni se na te nove stvari ne spoznajo in raje pridejo po vstopnice na blagajno.“ Hmmmm. Če se stara mama „pogovarja“ s svojo vnučko preko Facebooka, ali pa koristi Viber, kar ni danes prav nobena redkost, potem tej isti stari mami te novosti očitno niso tako zelo tuje, kot se to trdi.
 
Minil je mesec, minil je drugi, sezona se je iztekla in pričele so se priprave na novo.


„Če imate že pripraveljen spored za novo sezono, dajte potem vstopnice v prodajo na internet saj vas to prav nič ne stane“, smo nagovarjali vodilne v gledališčih. „Vrata vašega gledališča bodo do jeseni zaprta, a zagotovo se bo našel kdo, ki bo obiskal vašo spletno stran“, smo jih prepričevali. „Ob tem bo videl, da so predstave za novo sezono že odprte in da so vstopnice že v prodaji in ... kdo ve? Morda pa se bo opogumil in probal novi način kupovanja, saj je povsem varen in zelo enostaven.“


Končno smo jih omehčali. „Dobro. Naj vam bo. Naredite to, a vse skupaj je popolnoma brez veze, saj naša publika ne kupuje preko interneta.“
 
Čeprav je trajalo (pre)dolgo, smo na koncu vendarle dobili pristanek, da lahko poskusimo pa četudi so vsi že v naprej vedeli, da iz tega ne bo nič in da je vse skupaj v naprej obsojeno na neuspeh. Kakšen internet? Neke brezvezne novotarije pač! Brez velikih pričakovanj ter brez novinarskih konferenc in fotografov smo pred nastopom letnih počitnih odprli sodobne spletne trgovine Kerempuha, Gavelle in ZeKaEm-a.
 
Minila sta julij in avgust. V septembru so gledališča ponovno odprla svoja vrata, zaposleni pa vklopili svoje računalnike.
 
„Ali lahko prosim preverite podatke prodaje ker mi je to kar gledam na mojem računalniku čisto nelogično“, je spraševal nekdo po telefonu.

„Woooow, kdo bi si to mislil?  Tole je povsem neverjetno in nikoli ne bi pomislila, da bo kdo kupili karto za naše gledališče na internetu“, se je na glas čudila gospa iz blagajne.

„Ljudje nas kličejo in sprašujejo, ali bo to tako ostalo tudi v prihodnje, ali bodo morali spet prihajati na blagajno? Precej navdušeno zvenijo“, je novost komentirala gospa iz marketing oddelka.

Globoko v sebi ljudje še vedno ne verjamejo novim tehnologijam, predsodki v njihovih glavah pa so zoprna stvar. Tako zelo zoprna, da včasih ne verjamejo niti lastnim očem. Ker to kar vidijo, enostavno ne more biti res, saj tega ne dovolijo njihovi možgani. Ampak številke so številke in če te kažejo, da prodaja vstopnic preko interneta raste iz meseca v mesec, potem je to tako. Brez vsakršnega dodanega marketinga. Enostavno dejstvo pač.

Nekateri tega še vedno ne vidijo, ali pa enostavno ne želijo videti, toda realnost se strahovito hitro menja. Pametni telefoni, tablice, družabna omrežja, informacije ob vsakem času in na vsakem koraku. Če nam je to prav, ali ne - internet je dodobra spremenil naša življenja, spremenil je naše razmišljanje, spremenil je naš življenjski slog.

Gledalcem in obiskovalcem „jutrišnjega dne“ ne pade na pamet, da bi čakali v vrsti pred blagajno. Ne pade jim na pamet, da bi se sploh odpravili do blagajne za prodajo vstopnic pa četudi ni tam nobene vrste. To je nekaj, kar je kvečjemu za starejše, ne pa tudi za njih. Ker enostavno ni kul.

Publika jutrišnjega dne je publika, ki se je rodila s pametnim telefonom v rokah. Publika, ki je večino časa „on-line“ – povezana skratka – in intenzivno komunicira preko družabnih omrežij. To je publika z vgrajenim genomom prihajajočega digitalnega sveta.

To pa v samem bistvu menja principe, modele in vzorce, ki smo jih poznali v preteklosti.