Medena dežela
- 4.00 EUR Cena vstopnice
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Zavod Kočevsko- Trg zbora odposlancev 62, 1330 Kočevje
- [email protected]
- kck.si
Medena dežela
Medena zemja
dokumentarni, drama
Tamara Kotevska,Ljubomir Stefanov
Severna Makedonija
2019
1h 26min
Nagrajeni in dolgo pričakovani dokumentarec v katerem odročna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med človekom in naravo, pogled v hitro izginjajoči način življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske.
zgodba
Globoko v makedonskih gorah, v zapuščeni vasi brez cest, elektrike in tekoče vode, živi Hatidže s svojo ostarelo materjo. Preživlja se z nabiranjem medu divjih čebel, ki ga prodaja v najbližjem mestu, oddaljenem štiri ure hoda. Njeno spokojno življenje pa nekega dne vznemiri nomadska družina, ki prispe z rohnečimi motorji, sedmimi hrupnimi otroki in čredo krav. Hatidže se razveseli družbe in z ničemer ne skopari – ne z ljubeznivostjo ne s svojo posebno rakijo ne s starodavnimi čebelarskimi nasveti …
Film, v katerem odročna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta, je portret krhkega ravnovesja med človekom in naravo, pogled v hitro izginjajoči način življenja ter poklon trdoživosti, življenjski energiji in optimizmu neke ženske. Epska, a hkrati intimna Medena dežela, polna nepričakovanega humorja in dramatičnih trenutkov, je prvi film v zgodovini oskarjev, ki je bil nominiran za najboljši mednarodni celovečerec in hkrati za najboljši dokumentarec.
iz prve roke
»Zgodba Medene dežele se je začela dolgo pred naselitvijo ljudi v regiji, naš film pa se prične z zadnjima tamkajšnjima prebivalkama: Hatidže in njeno materjo. Tako kot čebele delavke vse življenje skrbijo za matico, ki nikoli ne zapusti čebelnjaka, je tudi Hatidže svoje življenje posvetila skrbi za hromo mater, ki nikoli ne zapusti njune razpadajoče koče. Film je postavljen v nekakšen nezemeljski kraj, ki ga nista zaznamovala specifični čas in geografska lega in ga ni mogoče doseči po rednih cestah, hkrati pa je le dvajset kilometrov oddaljen od najbližjega modernega mesta.
Tamkajšnje družine govore starodavno turško narečje, zato film bolj kot dialog poganja vizualna pripoved, like pa spoznavamo skozi govorico telesa, medsebojna razmerja in njihova čustva. To vizualno, intuitivno sporazumevanje gledalcu približa protagoniste in – še pomembnejše – naravo. Zavemo se, da smo zgolj ena od številnih vrst in da nismo nič manj podvrženi vplivu okolja.
Hatidžina zgodba razkriva širšo idejo o tem, kako tesno sta prepletena narava in človeštvo – in kaj utegnemo izgubiti, če prezremo to temeljno povezavo.«
– Ljubomir Stefanov in Tamara Kotevska