Cavalleria rusticana/Glumači

Pietro Mascagni, Ruggiero Leoncavallo

Cavalleria rusticana, Glumači

Klasični diptih iz literature italijanske veristične opere sta operni deli z vsakdanjima zgodbama in s strastmi preprostih ljudi, z vsebinami, ki so konec 19. stoletja navduševale z odrov glasbenega gledališča. Prvič sta bili skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere. Podobno kot večina novih umetniških in kulturnih gibanj je verizem v Italiji vzniknil kot odgovor na socialne in ekonomske okoliščine in kot portret resničnega življenja ter postal močan literarni, gledališki, glasbeni, pozneje pa tudi filmski slog z velikim vplivom na različna poznejša sodobna umetniška gibanja. Eno prvih oper nove slogovne usmeritve, Mascagnijevo Cavallerio rusticano (v slovenskem prevodu Kmečka čast), prežemajo ljubezen, ljubosumje, nasilje in čast. Tudi v glasbenem smislu je delo polno tem, ki odražajo s strastjo in dramatičnostjo prežeto dogajanje. Operno enodejanko je navdihnila istoimenska literarna predloga oziroma dramsko besedilo Giovannija Verge o resničnem dogodku. Drama je navdušila tudi znamenito igralko Eleonoro Duse. Krstna izvedba opere je bila leta 1890 z velikim uspehom uprizorjena v Teatro Costanzi v Rimu. Navdihnjen z veličastnim sprejemom Cavallerie je Leoncavallo dve leti pozneje v podobno okolje južnoitalijanskega podeželja umestil Glumače, zgodbo o potujoči igralski družini v slogu commedie dell'arte, in svoje videnje resnične tragedije iz neke kalabrijske vasi. Obe deli že vse od njunega nastanka navdušujeta občinstvo tudi z izrazito elementarno glasbo, mojstrstvo njunih avtorjev pa operni umetnosti zagotavlja večni primat na področju izpovedovanja skrajnih človeških čustev in strasti.

Režijo smo zaupali staremu znancu ljubljanskega opernega odra Manfredu Schweigkoflerju, domači orkester pa bo tokrat prvič vodil mednarodno uveljavljeni ameriški dirigent italijanskih korenin Marc Tardue.