Lucinda Childs: Zgodnja dela (Early Works 1963-1978) – drugi večer
- 9,00 EUR price
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Odgovorni organizator i prodavač
Center urbane kulture Kino Šiška- Trg prekomorskih brigad 3, 1000 Ljubljana
- 01 500 3000
- 030 310 110
- www.kinosiska.si
Drugi večer je sestavljen iz treh plesnih solov, ki so nastali med letoma 1963 in 1965, v času, ko je Lucinda Childs delovala v kolektivu Judson Dance Theatre oziroma v umetniškem krogu, ki je iz tega kolektiva izšel. V tem obdobju so ustvarjalci JDT eksperimentirali z različnimi sredstvi, ki naj bi zvrtali luknje v resnobne, pripovedne, izrazne in patetične slogovne ograje ameriškega modernega plesa, za kar so uporabljali najdene in kupljene predmete, govor in glasove ter v prostor nameščali najrazličnejšo šaro. Izogibali so se gledališč, zato so nastopali v t. i. »alternativnih prostorih«, predvsem pa pri njihovih »plesih«, kakor so poimenovali svoja koreografska dela, ni smelo spremljati nič, kar bi na daleč spominjalo na glasbo. Trije soli drugega večera so z uporniško gesto, s katero so si prizadevali načeti estetske kanone modernizma, in navidezno resnobnostjo diskretno ironični, na trenutke tudi komični. Plesni solo Razvedrilo (Pastime, 1963) je prvo plesno delo, ki ga je Childsova predstavila v okviru kolektiva JDT in sicer na njihovem četrtem večeru, 30. januarja 1963 v telovadnici cerkve Judson Memorial na Washingtonovem trgu. V tem solu je glavno vlogo zasedena heroizirana plesalkina noga, ki si jo podrobno ogledamo s treh situacijskih perspektiv. Legendarni solo Inkarnat (Carnation, 1964) je bil del zadnjega, šestnajstega večera JDT, ki ga je kolektiv izvedel 29. aprila 1964, tik preden jih je polovica odšla na polletno svetovno turnejo z Merceom Cunninghamom. Za ta solo je Childsova v trgovino na oddelku za kuhinjsko opremo nakupila vrsto predmetov in si z njimi telo pretvorila v groteskno potrošniško figuro. Tretji solo Muzejski eksponat (Museum Piece, 1965) je apropriacija muzejskega vodstva, na katerem plesalka pointilistično sliko Georgesa Seurata z naslovom Cirkus (Le Cirque, 1890−1891) pretvori v koreografsko snov. V program drugega večera sta umeščena tudi dva plesna filma: Bombažni preplet je že leta 1973 posnela spremljevalka ameriškega postmodernega plesa, francoska filmska režiserka Babette Mangolte, za koreografijo je našla izjemno lokacijo, da jo je lahko posnela tudi z osupljivih perspektiv, solo Katema pa je leta 1978 na film posnel Eric Franck.