Izza grajskih rešetk, vzpenjača

Ko govorimo o gradovih, nikakor ne moremo mimo ječ in kaznovanja. Tudi Ljubljanski grad pri tem ni izjema. Od nekdaj so v njegove ječe, celice in samice zapirali upornike in reformatorje, vojake in civiliste, bogate in revne, svobodomiselne in politično spotakljive … To je bila stalnica grajske preteklosti, kar pa ne moremo reči za načine kaznovanja, ki so bili različni in odvisni predvsem od teže prekrška in stanu prestopnika, prav tako so oblasti kaznovanje sproti prilagajale družbenim normam in političnim ureditvam, ki so bile v veljavi v določenem obdobju.

Na doživljajskem vodenem ogledu »Izza grajskih rešetk« se v družbi vodnika in kostumiranih likov podamo v preteklost. Kratki igrani prizori predstavijo vse tegobe tistih, ki so kazen nekoč prestajali na Ljubljanskem gradu, s tem pa tudi raznolikost in razvoj kaznovanja od srednjega veka naprej. Začnemo v 19. stoletju in prisluhnemo usodi kaznjenca, ki kazen za uboj prestaja v grajski kaznilnici, nato pa zakorakamo še pol tisočletja globje v zgodovino in občutimo sramoto Ljubljančanke, ki jo bo zaradi prešuštva doletelo javno zasmehovanje v volčji luknji, kamor jo pelje menih. V ječi na prostem pretresena Anica z obupom v očeh razkrije, kaj vse je prestala, odkar je bila obsojena čarovništva, rabelj Hans ob njej pa nestrpno čaka, da jo odpelje na grmado. Zviti vitez Erazem je tik pred tem, da skozi skrivni izhod uide z gradu, kamor so ga po cesarski volji zaprli zaradi umora poveljnika vojske, še pred tem pa nam zaupa razlog za storjeno dejanje. Tudi italijanski revolucionar bo kmalu odšel z gradu, saj se je njegovo nekajletno ujetništvo pravkar končalo … V grajski kapeli se izpove, kaj ga je v tem času doletelo. Na koncu spoznamo še enega političnega obsojenca, slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki svoji obiskovalki Mileni uporniško razlaga, kaj vse je izrekel zoper cesarsko oblast.