Napovedujemo: Kolumbova hči ALMA M. KARLIN - kulturnozgodovinska in antropološka razstava v Cankarjevem domu

  • Aggiunto 27.07.2017 al 09:11
Napovedujemo: Kolumbova hči ALMA M. KARLIN - kulturnozgodovinska in antropološka razstava v Cankarjevem domu

Kolumbova hči ALMA M. KARLIN

Kulturnozgodovinska in antropološka razstava v Cankarjevem domu

Avtorica razstave in postavitve: Barbara Trnovec; oblikovanje: Takkolektiv
Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.

Na razstavi bomo med predmeti iz zbirke Alme Karlin lahko občudovali tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela svoje osemletno potovanje okrog sveta. V Arequipi ji ga je podaril eden od njenih čencev; takrat se je namreč preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Kot je zapisala v potopisu, ji je podaril »star inkovski zaklad, hudiča, kakor ga je imenoval, ki se ga je njegova žena bala«. Alma ga je poimenovala malik, tri leta pozneje, ko je prispela na Kitajsko, pa je izvedela, kaj kipec predstavlja. V Pekingu je spoznala dr. Ferdinanda Lessinga, nemškega lingvista, etnologa in sinologa; v potopisu pravi: »Ob tem moram omeniti svojega perujskega malika. Dr. Lessing, znan nemški arheolog, ki se je takrat mudil na Kitajskem, je v kipcu iz lojevca prepoznal Li Tie Guaia.« Izvedela je, da Li Tieguai, kakršen je pravilen zapis njegovega imena, predstavlja enega od osmih daoističnih nesmrtnikov. Kipec je šest let tovorila s seboj, od Peruja do Jave. Septembra 1926 je prispela v Džakarto in doživela »popoln polom«; izčrpana od malarije in pomanjkanja se je zanašala, da jo bodo tam čakali honorarji za novinarske prispevke in priporočilna pisma, kar pa se ni zgodilo. Takrat je zapisala: »Na Javi sem se odločila, da se ločim od Li Tie Guaia. Morda pa je vse moje smole kriv on. (…)

Zdaj sem ga skupaj z drugimi dragocenostmi zapakirala v zaboj in ga predala generalnemu konzulatu za transport. Cesarski Nemci so zanesljivi …« Zaboj je čez štiri mesece prispel v Celje. Pozneje, po Almini vrnitvi s poti zadnje dni leta 1927, je celjski profesionalni fotograf Adolf Perissich posnel fotografijo, na kateri je popotnica s kipcem v rokah. Kipcu, ki ga v enem od novinarskih prispevkov imenuje tudi Skrivnostni, je pripisovala posebne moči in velik pomen. Navdihoval jo je za pisanje in postal osrednji junak romana Der Götze (Malik), s podnaslovom Ein Mystischer Roman (Mistični roman), ki je izšel leta 1932 v Potsdamu. Skrivnostni kipec je po Almini smrti, v letih 1957–60, takratnemu Mestnemu muzeju Celje izročila njena prijateljica in dedinja Thea Schreiber Gammelin. Že pred popisom podarjenih predmetov je Li Tieguai (v doslej nepojasnjenih okoliščinah) zašel v Azijsko zbirko. Odkrit je bil med inventuro te zbirke, potem ko je bil več kot pol stoletja shranjen v lesenem zaboju v muzejskem depoju.

Barbara Trnovec
kustosinja etnologinja in kulturna antropologinja, avtorica razstave

Ob razstavi

  • 25. septembra 2017

Alma, Kolumbova hči
Predava Barbara Trnovec

  • 12. oktobra 2917

Alma, teozofinja
Predava doc. dr. Igor Škamperle

  • 27. novembra 2017

Alma, pisateljica
Simpozij

  • 13. decembra 2017

Moja srečanja z Almo
Pogovor Nele Malečkar z dr. Jernejo Jezernik
Za otroke in mladostnike

  • 11. novembra 2017

Internetna samoobramba
Predava Maja Minič

Delavnice
O tveganjih na svetovnem spletu; Origami, slikanje akvarelov, izdelovanje pahljač

Nakup vstopnic: