TIMBUKTU, TIMBUKTU, izven

Timbuktu je tam, kjer se spečeš, pa ti kakšna roka ponudi obkladek prej, ko rečeš ajs!
Timbuktu je mesto na severu Malija, ki je svoj čas veljalo za središče učenosti, strpnega pogovora in velikih skrivnosti. Peter Svetina v svoji slikanici Timbuktu, Timbuktu (Založba Miš, 2019), ki je leta 2020 prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, izhodišče tega mesta vzame kot premiso za zbirko kratkih zgodb in pesmi. Na videz nepovezane »kratkice« nasmejijo, poženejo v tek domišljijo in ponudijo nov pogled na red stvari. Triinštirideset kratkih besedil je pomensko odprtih ter bogatih v podobah in duhovitostih. Poženejo nas v kaotičen svet, ki je čudovit poklon domišljiji.

Istoimenska lutkovna uprizoritev sledi tej odprti formi razumevanja raznolikih motivov, asociativnih verig in prebliskov ter nas popelje skozi preobračanje vsakdanjosti v igrivost. Osrednji protagonisti so otroci, ki se iz šole odpravijo na pot do skrivnostnega Timbuktuja. Na poti srečajo teto Frančiško, ki se guga z zvezdami, dedka, ki nabira oblake, gospo, ki jo je popila kava, in druge prismuknjene like, s katerimi razkrivajo in spoznavajo mesto, v katerem »raste za vsakega ena žemlja in zori zmeraj za vsakega po en paradajz«. Namizne lutke, raznovrstni predmeti, glasbila in trije igralci na odru snujejo dinamično dogodivščino, ki nas vodi skozi norčave, domiselne in včasih tudi nesmiselne zgodbe. Ker Timbuktu je tam, kjer se igraš.

Likovno podobo uprizoritve je v sodelovanju z režiserko, scenografko in kostumografko pripravil priznani ilustrator Igor Šinkovec, ki je likovno opremil tudi prvo izdajo slikanice. Podobe iz slikanice na odru zaživijo v vsej svoji pisani predstavi otroške igre in domišljije. Timbuktu, Timbuktu se bo tako čez oder razpredal kot nekakšen uprizoritveni bonsaj, ki poln vsebine, razmisleka in domislic snuje povabilo k čutnemu razmisleku o našem vsakdanu in medčloveških odnosih. Ali kot zapiše avtor sam: »Timbuktu je tam, kjer je kdo, ki te ima rad.«

V uprizoritvi so uporabljeni citati iz časopisa Ciciban (izdaja: december 2020).

Pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina je zagotovo eden najbolj vsestranskih avtorjev sodobne slovenske mladinske književnosti. Za svoje literarno ustvarjanje je bil ze večkrat nagrajen, letos pa nominiran tudi za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti. Njegove nenavadne literarne domislice s toplim humorjem, subtilno poetičnostjo in razigranimi absurdnimi obrati na vsebinski in jezikovni ravni spodbujajo bralčevo domišljijo ter mu odpirajo nov pogled tudi na čisto vsakdanje, odnose, osebe, stvari, pojave in dogodke. Na sporočilni ravni je za avtorja posebej prepoznavna optimistična vera v človekovo pozitivno bistvo.

Nika Bezeljak je režiserka, ki trenutno živi in dela v Mariboru. Svojo profesionalno režijsko pot je začela v SNG Nova Gorica z režijo uprizoritve Race Andraža Golca, po motivih romana Varuh v rži J. D. Salingerja. Doslej je režirala okoli 20 samostojnih projektov. Poleg tega deluje tudi kot producentka in kot članica umetniškega kolektiva skupnosti GT22, Intimnega odra GT22 in umetniškega vodstva Momenta ter Mednarodnega festivala neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi/Crossings.

Igor Šinkovec (1978) je ilustrator, animator in intermedijski umetnik. Deluje kot samozaposleni v kulturi in sodeluje z založbami doma in v tujini. Ukvarja se predvsem s knjižno ilustracijo, občasno tudi z animacijo. Med drugim je pred leti ustvaril kratki animirani film Egon Klobuk in poskrbel za likovno podobo serije poučnih iger Profesor Florijan Umek v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Ilustrira predvsem za otroke in mladino. Med knjigami za mladostnike naj izpostavimo tudi ilustracije v nagrajeni knjigi Od genov do zvezd Saša Dolenca in Lov za templjarskim zakladom Milana Petka - Levokova.