Angeli v Ameriki, gejevska fantazija na nacionalne motive Tonyja Kushnerja, so po praizvedbi postali gledališki dogodek, kanon poznega dvajsetega stoletja in avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine. Ta razprostranjena dvodelna drama v osmih dejanjih preizpraša celo vrsto paradoksov – življenje, obdano s smrtjo, upanje, ki ga je najedel obup, bes v srčiki nežnosti. Kushner zajame pozno dvajseto stoletje, zimo, ki združuje leti 85 in 86, čas pošasti, ko stari svet razpada in se drobi, novi svet pa se še ni vzpostavil; ko stari bogovi padajo, novi pa se še niso rodili; ko mladost umira, stare ideje pa se prijemljejo kot plevel, ki čaka, da bo izrut.

Angeli v Ameriki so drama ostre in široke diagonale, ki spaja žive in mrtve, raj in pekel, levico in desnico, komunizem in kapitalizem, angele in ljudi, svetnike_ce in demone_ke, disko in pogreb. To je čas katastrofe, nujnosti, tektonske plošče se premikajo, smrt riše koncentrične kroge, apokalipsa pa nestrpno čaka. V drami sledimo prestrašenim otrokom nekega okrutnega obdobja, zdravim in bolnim, ki so v valu epidemije aidsa sežeti na vsega nekaj prijateljskih vezi in naključij. Nekje v New Yorku se zapira neverjeten ljubezenski štirikotnik in v času, ko je edinole smrti za odmet, vsak_a od protagonistov_k zahteva še življenja, še malo ljubezni za povrh. In vsakteri_a od njih, čeprav razgaljen_a in ranljiv_a, bo kljub prepovedi in tveganju še naprej dirjal_a, grabil_a in hlepel_a. Skratka, hlastno živel_a.