Henri Cartier-Bresson: Iz oči v oči (Tête à tête)

Portret je sled neposrednega življenja, v njem je nekaj čarobnega.

Na svoji dolgi poklicni poti je Henri Cartier-Bresson ustvaril več sto portretov tako slavnih osebnosti kot neznancev. Razstavo sestavlja 121 portretov, ki jih je leta 1998 med negativi izbral za svojo knjigo Tête à Tête. Najzgodnejše podobe izhajajo iz tridesetih let, ko je kupil prvo Leico in po Evropi potoval s prijateljem Andréjem Pieyrom de Mandiarguesom. Tedaj je začel ostriti svoj fotografski slog. Zadnje, z vedrino prežete portrete je posnel ob koncu fotografske poti, ko se je odločil posvetiti svoji prvi strasti – risanju.

Zbrani portreti so občuten odsev 20. stoletja, odraz Cartier-Bressonovega dela ter njegovega okusa za literaturo in slikarstvo: od Pabla Picassa, Henrija Matissa, Simone de Beauvoir v štiridesetih letih, prek Marilyn Monroe, Alberta Giacomettija in Coco Chanel v šestdesetih do Roberta Doisneauja leta 1986. 
S temi upodobitvami Cartier-Bressonu uspe v enem samem trenutku ujeti večnost v očeh, »notranjo tišino prostovoljne žrtve«.

Fotografov znani rek se glasi: »Portret je kot vljudnostni klic, ki traja petnajst ali dvajset minut. Kaj dlje ljudi ne gre vznemirjati, kot nadležen komar, željan krvi.«

V sodelovanju s Fundacijo Henrija Cartiera-Bressona, Pariz