L. Jurišić, M. Lazar: De facto (pojdi s seboj)

Leja Jurišić, Milko Lazar: De facto (pojdi s seboj)
koncertni performans

De facto (pojdi s seboj) se odlikuje v seriji prizorov, ki za učinkovitost ne potrebujejo nadvladajočega narativa, dovolj je le spoj individualnosti obeh nastopajočih. Maša Radi Buh, Delo

Če je sodobni ples prehodil dolgo pot, na kateri se je otresel odvisnosti od glasbe in postal avtonomen, se zdi, da v primeru dueta Lazar-Jurišić vstopa nazaj v odnos z glasbo popolnoma osamosvojen: tako neodvisen je, da si zlahka privošči celo plesanje na takt (metronoma). Pia Brezavšček, Dnevnik

Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Petra Tanko, Radio Slovenija

Lazar in Jurišić … sta de facto tipičen umetniško-kulturni multipraktik, vse v enem, ujet v aktualna produkcijska razmerja v našem kulturno-umetniškem miljeju. Luka T. Zagoričnik, Neodvisni.art

Umetniška individualista v sodelovanju tu presegata sama sebe. Živa Kadunc, Koridor

V srečanju glasbenika in plesalke na prizorišču, ki je hkrati plesni podij in koncertni oder, rezonira povezovanje nezdružljivega – projekt učinkuje kot hibridno eksperimentalno delo, s katerim ustvarjalca skozi ustvarjalni dialog presegata lastno avtorsko pozicijo.

Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Preko svojevrstnega ustvarjalnega dialoga in eksperimentiranja se Jurišić in Lazar podajata k preseganju lastne avtorske pozicije, da bi izpostavila krhkost in nestabilnost bivanja v aktualnem trenutku, se dotaknila pristnosti človekove eksistence onkraj vsakršne ideologije ali želje.

Skupni nastop glasbenika in plesalke tako rezonira kot svojevrstna transformativna praksa, tako za nastopajoča kot za njune gledalce. Njuno odrsko delovanje raziskuje (ne)zmožnost preseganja lastnega položaja s pomočjo tveganih investicij v spontane interakcije z Drugim, tako na neposredni ravni giba in zvoka kot tudi na nivoju, kjer se njun odnos levi v čutno alegorijo širše družbene konstelacije. Predstava De facto tako mapira teren za iskanje resnice v postfaktičnem svetu. Resnice, zrcaljene v odrski prezenci neukročenega ženskega telesa in dekonstruirane zvočne matrice, ki pred gledalci prerasteta v čutno manifestacijo hrepenenja, strasti in poguma.
 

----
Leja Jurišić je plesalka in koreografinja, ki se udejstvuje na področju performativne in politične umetnosti. S svojimi avtorskimi deli je nastopila v številnih ustanovah po Evropi, ZDA in Mehiki. Prejela je več nagrad; med drugim je z Markom Mandićem za performans Skupaj prejela Borštnikovo nagrado in nagrado Ksenije Hribar.

Milko Lazar je skladatelj in multiinstrumentalist, ki deluje na področju sodobne komponirane in jazzovske glasbe. Z različnimi zasedbami je posnel več kot petdeset LP in CD plošč ter dvajset avtorskih CD albumov. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija, prav tako pa tudi za prominentne orkestre v tujini. Njegova dela so izvajali priznani domači in tuji ansambli po celi Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada (2005) in Župančičevo nagrado (2010).