Mala čarovnica je stara šele sto sedemindvajset let ... kar je za njen poklic še zelo malo. V svoji čarovniški hiši sredi gozda živi sama, družbo ji dela krokar Abraksas. Starejše čarovnice se vsako leto na kresno noč zberejo na gori Klek in celo noč plešejo. Mala čarovnica pa je premlada, da bi se plesa udeležila, a se odloči, da se bo vseeno prikradla in se pridružila zabavi. Botra Ropotavza jo razkrije in ker je Mala čarovnica prekršila pravilo, mora v enem letu dokazati, da je lahko »dobra« čarovnica.
Mala čarovnica je lutkotečna marionetna predstava, ki je nastala na podlagi zgodbe nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja in dramatizacije Jožeta Pengova iz leta 1967, ko je delo doživelo slovensko praizvedbo, podnaslovljeno kot »pravljična igra za marionete v 13. slikah«. Dobrih petdeset let po Pengovovi uspešnici se uprizoritev v prirejeni in osveženi obliki vrača na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana, tokrat pod režijsko taktirko mojstra slovenskega lutkarstva Braneta Vižintina.

Topla in prijazno humorna odrska realizacija, prežeta s folklornimi elementi, ki se prepletajo s humornimi dialogi, medgeneracijskimi razpravami ter srditimi spori, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja otrok, odpira vprašanja o dobroti, njeni pomembnosti in pomenu. Se bo mala čarovnica znala obnašati in »dobro« delati celo leto? Ali sploh ve, kaj je »dobra« čarovnija? Odloči se, da se bo najbolje maščevala, če bo starejšim čarovnicam dokazala, da se o njej in pomenu čarovnije motijo ... da bo in lahko postane mala čarovnica superjunakinja, ki pomaga tistim, ki so v stiski. Tako priskoči na pomoč mnogim, ki si sami ne morejo pomagati, ter tako sebi in drugim čarovnicam dokaže, da zmore biti zares dobra čarovnica.

Lutkovno praizvedbo Preußlerjevega besedila je leta 1967 režiral in zasnoval ključni akter slovenskega lutkarstva Jože Pengov (premiera 17. 6. 1967). Uprizoritev je takrat potrdila njegovo programsko usmeritev k sodobni pravljični poetiki in izkazala njegovo veliko zaupanje v moč marionete, njeno scensko bivanje in gibanje. Marionete je ustvaril slovenski kipar in oblikovalec lutk Slavko Hočevar, ki je bil med letoma 1956 in 1970 likovni vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Njegove marionete so posedovale značilen ironični humor in tehnološke novitete, ki so močno pripomogle k dojemanju slovenske lutke kot likovne umetnine.

Brane Vižintin je lutkovni umetnik, igralec in animator Lutkovnega gledališča Ljubljana, dobitnik številnih mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade ter eden največjih mojstrov lutkovne animacije pri nas.

Jože Pengov (1916–1968), direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča v Ljubljani (danes Lutkovno gledališče Ljubljana), režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, je s svojim delom postavil temelje sodobnemu lutkovnemu gledališču v Sloveniji.