William Shakespeare je rekel, da je "gledališče zrcalo resničnosti”, Antonen Arto je rekel, da je "resničnost zrcalo gledališča”. Če se v igralci pojavljajo v gledališču, potem je logično, da se igralci pojavljajo tudi v resnčnosti. Naša resničnost je gledališče v katerem vsi igramo in imamo vsak svojo vlogo. Aristotel je rekel, da "gledališče sestavljajo čas, prostor in delo”. Tudi naše življenje sestavljajo čas, prostor in delo. Naša resničnost je eno veliko gledališče. Miroslav Krleža je rekel: "Igra obstaja sama zase. Lahko jo uporabljamo v gledališču, na filmu in televiziji, lahko pa se uporablja tudi v vsakdanjem življenju.” Naša resničnost, naše življenje nista nič drugega kot ustvarjanje in igranje javnih ter osebnih vlog. Zijah A. Sokolović duhovito, filozofsko in kabarajsko, z nizom primerov in vzporejanjem resničnostne in gledališke umetnosti, občinstvo uči, da so igralci v svojem lastnem gledališču in da so lahko v svojem življenju tudi umetniki. Le svoje življenjske "drame” morajo analizirati gledališko "objektivno”. Režiser: Zijah Sokolović

Predstava se izvaja v bošnjaškem jeziku.