Narava v religiji in kozmologiji: Preživeti dobo antropocena – nove perspektive okoljskega mišljenja zraka in diha

Ob okoljskih spremembah in dobi antropocena je ena izmed poglavitnih nalog človeštva, da postane bolj občutljivo do narave in stvarstva. Sodobna okoljska filozofija in okoljska teologija morata biti zato sposobni misliti in delovati na podlagi nove respiratorne paradigme, utemeljene na elementu zraka in diha. Sodobna okoljska kriza nam s pandemijo COVID-19, onesnaženjem zraka, smoga, obsežnimi gozdnimi požari in peščenimi viharji ter tudi s tem povezanimi pojavi t. i. »politike zraka« (od uporabe bojnih plinov do sodobnih procesov, povezanih s kampanjo I can't breathe) kaže, da smo kot ljudje, ki smo v svojem temelju odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja. V svojem predavanju bo Lenart Škof pokazal na nekatere temeljne  premike v okviru humanističnih ved, zlasti v okrožju filozofije in teologije, ki nam omogočajo sodobno okoljsko misel povezati z zrakom in dihom, ter nakazal, kakšen zrak je v naši atmosferi bivanja sploh mogoče dihati, da se naše življenje ne spremeni v takšno, da ni več mogoče dihati.

Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami. Njegovi najpomembnejši deli sta Antigonine sestre (Slovenska matica, 2018) in Etika diha (Slovenska matica, 2013). Trenutno piše novo knjigo o elementarni mistični teologiji narave. Je predsednik Društva za primerjalno religiologijo ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti.