Pavla nad prepadom (B)
- 15.50 EUR 1. kategorija
- 12.50 EUR 2. kategorija
- 12.50 EUR 3. kategorija
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Slovensko mladinsko gledališče- Vilharjeva cesta 11, 1000 Ljubljana
- 386 1 425 33 12
- [email protected]
- www.mladinsko.com
Andrej E. Skubic
Pavla nad prepadom
Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih
Drama je nastala po resničnih dogodkih, liki pa so izmišljeni
Režija: Matjaž Pograjc
Medijski pokrovitelj: Val 202
V sodelovanju z: Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma, Plezalni center Ljubljana, Konzorcij Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenija, 8. festivalom gorniškega filma Ljubljana
Opis:
Režiser Matjaž Pograjc je svojim umetniškim sodelavcem že obul gojzarje, saj se ne bodo preizkusili le na odru, temveč tudi v gorah. Prav v slovenskih gorah bodo nastali prvi posnetki za predstavo Pavla nad prepadom, navdih zanjo pa je življenje alpinistke Pavle Jesih. Dramsko besedilo za Pograjčevo režijo ustvarja Andrej E. Skubic, prevajalec, dramatik in romanopisec, ki nas je navdušil s številnimi romani, med katerimi so Grenki med, Fužinski bluz, Popkorn in Koliko si moja?. Slovensko mladinsko gledališče se bo pri raziskovanju življenja Pavle Jesih povezalo tudi z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.
Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko podarile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik.
Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega, pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki.
Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju.
Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.