Stravinski, premiera 1
- 40.00 EUR I kategorija
- 35.00 EUR II kategorija
- 31.00 EUR III kategorija
- 29.00 EUR IV kategorija
- 27.00 EUR V kategorija
- 23.00 EUR VI kategorija
- 15.00 EUR VII kategorija
- 75.00 EUR Lože 3 osebe
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
SNG Opera in balet Ljubljana- Župančičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- +386 1 2415959; +386 1 2415960
- [email protected]
- www.opera.si
Baletni večer, posvečen 130. obletnici skladateljevega rojstva
Koreografije Kristine Aleksove, Georgea Balanchina in Jiříja Kyliána
Premiera 27. septembra 2012
Igor Fjodorovič Stravinski (1882–1971) je bil izvirna, genialna glasbena osebnost 20. stoletja. V svojem življenju je prehodil skladateljsko pot z mnogimi slogovnimi postanki: od ruskega impresionizma in poenostavljene atonalnosti do neoklasicizma. Baleta Ognjena ptica in Petruška, s katerima je izzval pozornost sveta, sta izšla iz rusko-francoske simbioze barvitega in ritmično pregnantnega impresionizma; Posvetitev pomladi je balet revolucionarnih glasbenih idej; Zgodba o vojaku se je v komornem sozvenu dotaknila jazzovskega sveta, medtem ko se je Pulcinella ogledala v glasbeni povečavi 18. stoletja, oratorijska opera v dveh dejanjih Oedipus Rex pa razkrila svoj glasbeni svet kot neoklasicistično obdelana umetnina. K njegovim skladateljskim uspehom lahko prištejemo tudi pianistično in dirigentsko kariero, saj je kot dirigent pogosto krstno uprizoril svoja glasbena dela.
Dirigent: Simon Krečič/Marko Gašperšič
Koncertni mojster Igor Grasselli
Baletni ansambel, operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
1. Otroci z roba resničnosti
Stravinski je o svoji glasbi, na katero bo nastala nova koreografija, zapisal: »Pulcinella je odkritje iz moje preteklosti, odkritje, ki je pogojevalo vsa moja nadaljnja dela … Ne, takrat me ni razumel nihče; celo napadali so me, češ da sem »posnemovalec«; zasmehovali so me zaradi moje nove 'svobodne' glasbe in kritizirali zaradi mojega dezerterstva v 'modernizem' in odtujevanja od mojega 'pravega ruskega nasledstva'.«
Mlada baletna plesalka ljubljanskega baletnega ansambla Kristina Aleksova bo z ustvarjanjem nove koreografije dobila priložnost pokazati svoj nesporni koreografski talent. Izhodišče njene koreografije je torej glasba Stravinskega, ki jo bo skozi ples prenesla v sodobni svet mladega človeka in na izviren način poskušala ujeti duha skladatelja in vznemirljive dobe mladih ustvarjalnih idej. Osnovni okvir je zgodba o pulcinellah, ki so potujoči igralci pod okriljem cirkuške karavane, prispodobe za pot skozi življenje, vsak od protagonistov pa je zvest svojim željam in sanjam, ki narekujejo njihove osebnosti in njihovo lastno pot. Pulcinelle so tudi pogumni posamezniki, ki zaradi zapriseženosti svojim sanjam izkusijo življenje v vsej njegovi širini, saj jih nenehno iskanje in prepuščanje navidezno naključnim situacijam ne nazadnje vodi tudi v absurdnosti bivanja, kjer pa je vendarle še vedno dovolj prostora za otroško naivnost in humorno dojemanje sveta. Skozi elemente Commedie dell'arte se koreografija sprehaja med človeško lepoto in ironijo vsakdana, ki pa nas vedno (po)pelje v pravo smer, če le dovolimo, da nad pravili in navodili prevlada bister um.
Glasba Igor Stravinski: Pulcinella, balet v enem dejanju po Pergolesiju
Koreografija Kristina Aleksova
Dramaturgija Tatjana Ažman
Kostumografija Urška Recer
Oblikovanje luči Marko Krajšek
Asistent koreografinje Lukas Zuschlag
Asistentka predstave Mojca Kalar Simić
ZASEDBA:
Pulcinella 1 Georgeta Capraroiu
Nina Ogrinc, Eva Gašparič, HyeMin Kim/Barbara Potokar
Pulcinella 2 Lukas Zuschlag/Luka Žiher*, Regina Križaj
Pulcinella 3 Alexandru Barbu/Nicholas Krowicki
Urša Vidmar/HyeMin Kim, Mariša Nač
Pulcinella 4 Lejla Pantić Šindrić/Tjaša Kmetec
Cosmin Agavriloaei, Kenta Jamamoto/Luka Žiher*
Sopran Dunja Spruk
Tenor Matej Vovk
Bas Zoran Potočan
2. Apolon
Apolon je pomenil veliko prelomnico v umetniškem življenju Georgea Balanchina. V tem delu je umetnik uveljavil natančnost in čistost koreografskega sloga, ki ga je poiskal v podobah grške arhitekture. Posegel je po brezčasni dimenziji, ki je napovedala največje mojstrovine, ki jih je postavil za Newyorški mestni balet (New York City Ballet), zlasti na glasbo Igorja Stravinskega. Ustvarjanje na glasbo tega skladatelja je Balanchinu odprlo drugačne dimenzije koreografske kompozicije, ki so se odrazile v novi metodologiji in estetiki ter zaznamovale njegova poznejša dela. Mojstru so se odprle možnosti za posodobitev klasičnega plesa za dva plesalca (pas de deux), s čimer je pomembno prispeval k razvoju neoklasičnega baletnega sloga.
Balanchinov Apolon ni bil balet, kakršnega je pričakovala večina gledalcev. Po njegovi prvi izvedbi je eden od francoskih kritikov celo zapisal, da tisto, kar je videl, nima nikakršne zveze z Apolonom, drugi pa je zabeležil, da bi se moral balet namesto Apolon, ljubljenec muz imenovati Apolonove igre z muzami. »Vzdušje silovite telesnosti asociira na atlete pred dirko. Sleherna variacija spominja na trening za dokončni vzpon na Olimp, finale, ki je podoben tekmovanju bojnih vpreg, pa v spomin prikliče profile Rimljanov na kovancih. Poleg tega je vse skupaj upodobljeno v razširjeni izpovedi ruskega baleta.« Pa vendar je leta 1947 Glenway Wescott Apolona napovedal takole: »Videli bomo olimpijske igre, spremenjene v sodobni balet. Med vsemi Balanchinovimi baleti je prav Apolon, ljubljenec muz tisti, ki je zgodovinsko najpomembnejši, najkompaktnejši in najvplivnejši.«
Glasba Igor Stravinski, Apolon, ljubljenec muz
Koreografija George Balanchine
Postavitev koreografije Ben Huys
Postavitev luči Marko Krajšek (po Ronaldu Batesu in Marku Stanleyju)
Baletna mojstrica Maša Mukhamedov
Asistent predstave Viktor Isajčev
ZASEDBA:
Apolon, grški bog svetlobe in sonca Petar Đorčevski/Lucas Jerkander/Kenta Jamamoto
Terpsihora, muza plesa in petja Tjaša Kmetec/Rita Pollacchi
Kaliopa, muza pesništva Ana Klašnja/HyeMin Kim
Polihimnija, muza pantomime Rita Pollacchi/Lejla Pantić Šindrić
3. Svatba
Jiři Kylián (1947) je češki koreograf, ki je po študiju v Pragi s pomočjo štipendije nadaljeval šolanje na londonski Kraljevi baletni šoli. Leta 1968 se je kot plesalec pridružil baletnemu ansamblu v Stuttgartu, kjer je srečal največjega koreografa tega obdobja Johna Cranka. Ta je spodbudil njegovo ambicijo, da se tudi sam posveti koreografiranju. Po prvi koreografiji leta 1973 za Nizozemsko plesno gledališče (Nederlands Dans Theater) je leta 1975 postal umetniški vodja tega ansambla, leta 1978 pa se je proslavil s predstavo Sinfonietta na Janáčkovo glasbo. Za Nizozemsko plesno gledališče je do danes ustvaril že približno 50 produkcij. Za koreografa Kyliána je značilen abstrakten nadrealistični ples, v katerem je še posebej izražena lepota giba. Svatba na glasbo Les Noces Igorja Stravinskega predstavlja star tradicionalni poročni ritual iz časov, ko je v Rusiji še veljal dogovor med starši o poroki njihovih otrok. Ples, ki ga vodi glasba, predstavlja različne »postaje« samega obreda, med katerim se ženin in nevesta, še vedno tujca, počutita kot žrtvi. Skozi obred, ki postaja vedno bolj divji, se sprosti strast in prepad med žensko in moškim začne izginjati. Ko sta strah in dvom pregnana, mladoporočenca obrneta hrbet preteklosti in odideta novemu življenju naproti.
Dirigent Simon Krečič/Marko Gašperšič
GlasbaIgor Stravinski, Svatba (Les Noces)
Besedilo Igor Stravinski po tradicionalnih ruskih besedilih, izvedba v izvirniku
Koreografija Jiří Kylián
Postavitev koreografije Philip Taylor, Elke Schepers
Scenografija in kostumografija John MacFarlane
Oblikovanje luči Jennifer Tipton, Kees Tjebbes
Vodja zbora Željka Ulčnik Remic
Lektorica za ruski jezik Višnja Fičor
Asistenta predstave Mojca Kalar Simić, Stefan Capraroiu
Korepetitorja Simon Krečič, Nataša Kerševan
ZASEDBA:
Nevesta Kristina Aleksova/Urša Vidmar
Ženin Lukas Zuschlag/Petar Đorčevski
Nevestina mati Sanja Nešković Peršin (Ksenija Kovač)
Nevestin oče Gaj Rudolf (Cosmin Agavriloaei)
Ženinova mati Georgeta Capraroiu (Sorina Dimache)
Ženinov oče Iulian Ermalai/Ivan Greguš
Ženitna posrednika Tjaša Kmetec/Sorina Dimache, Lucas Jerkander (Nicholas Krowicki)
Rita Pollacchi (Gabriela Stojanova Čauševa), Alexandru Barbu (Ivan Greguš)
Družice Ana Klašnja, Lejla Pantić Šindrić, Eva Gašparič, Nina Ogrinc, Ksenija Kovač (HyeMin Kim, Gabriela Stojanova Čauševa, Barbara Potokar, Mariša Nač, Tasja Šarler)
Drugi Petar Đorčevski/Nicholas Krowicki, Cosmin Agavriloaei, Juki Seki, Kenta Jamamoto, Luka Žiher* (Gregor Guštin, Ivan Greguš, Tomaž Horvat)
Sopran Urška Žižek/Norina Radovan
Mezzosopran Gordana Hleb k. g.
Tenor Dejan Maksimilijan Vrbančič/Matej Vovk
Bas Zoran Potočan/Janko Volčanšek k. g.
Koreografije Kristine Aleksove, Georgea Balanchina in Jiříja Kyliána
Premiera 27. septembra 2012
Igor Fjodorovič Stravinski (1882–1971) je bil izvirna, genialna glasbena osebnost 20. stoletja. V svojem življenju je prehodil skladateljsko pot z mnogimi slogovnimi postanki: od ruskega impresionizma in poenostavljene atonalnosti do neoklasicizma. Baleta Ognjena ptica in Petruška, s katerima je izzval pozornost sveta, sta izšla iz rusko-francoske simbioze barvitega in ritmično pregnantnega impresionizma; Posvetitev pomladi je balet revolucionarnih glasbenih idej; Zgodba o vojaku se je v komornem sozvenu dotaknila jazzovskega sveta, medtem ko se je Pulcinella ogledala v glasbeni povečavi 18. stoletja, oratorijska opera v dveh dejanjih Oedipus Rex pa razkrila svoj glasbeni svet kot neoklasicistično obdelana umetnina. K njegovim skladateljskim uspehom lahko prištejemo tudi pianistično in dirigentsko kariero, saj je kot dirigent pogosto krstno uprizoril svoja glasbena dela.
Dirigent: Simon Krečič/Marko Gašperšič
Koncertni mojster Igor Grasselli
Baletni ansambel, operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
1. Otroci z roba resničnosti
Stravinski je o svoji glasbi, na katero bo nastala nova koreografija, zapisal: »Pulcinella je odkritje iz moje preteklosti, odkritje, ki je pogojevalo vsa moja nadaljnja dela … Ne, takrat me ni razumel nihče; celo napadali so me, češ da sem »posnemovalec«; zasmehovali so me zaradi moje nove 'svobodne' glasbe in kritizirali zaradi mojega dezerterstva v 'modernizem' in odtujevanja od mojega 'pravega ruskega nasledstva'.«
Mlada baletna plesalka ljubljanskega baletnega ansambla Kristina Aleksova bo z ustvarjanjem nove koreografije dobila priložnost pokazati svoj nesporni koreografski talent. Izhodišče njene koreografije je torej glasba Stravinskega, ki jo bo skozi ples prenesla v sodobni svet mladega človeka in na izviren način poskušala ujeti duha skladatelja in vznemirljive dobe mladih ustvarjalnih idej. Osnovni okvir je zgodba o pulcinellah, ki so potujoči igralci pod okriljem cirkuške karavane, prispodobe za pot skozi življenje, vsak od protagonistov pa je zvest svojim željam in sanjam, ki narekujejo njihove osebnosti in njihovo lastno pot. Pulcinelle so tudi pogumni posamezniki, ki zaradi zapriseženosti svojim sanjam izkusijo življenje v vsej njegovi širini, saj jih nenehno iskanje in prepuščanje navidezno naključnim situacijam ne nazadnje vodi tudi v absurdnosti bivanja, kjer pa je vendarle še vedno dovolj prostora za otroško naivnost in humorno dojemanje sveta. Skozi elemente Commedie dell'arte se koreografija sprehaja med človeško lepoto in ironijo vsakdana, ki pa nas vedno (po)pelje v pravo smer, če le dovolimo, da nad pravili in navodili prevlada bister um.
Glasba Igor Stravinski: Pulcinella, balet v enem dejanju po Pergolesiju
Koreografija Kristina Aleksova
Dramaturgija Tatjana Ažman
Kostumografija Urška Recer
Oblikovanje luči Marko Krajšek
Asistent koreografinje Lukas Zuschlag
Asistentka predstave Mojca Kalar Simić
ZASEDBA:
Pulcinella 1 Georgeta Capraroiu
Nina Ogrinc, Eva Gašparič, HyeMin Kim/Barbara Potokar
Pulcinella 2 Lukas Zuschlag/Luka Žiher*, Regina Križaj
Pulcinella 3 Alexandru Barbu/Nicholas Krowicki
Urša Vidmar/HyeMin Kim, Mariša Nač
Pulcinella 4 Lejla Pantić Šindrić/Tjaša Kmetec
Cosmin Agavriloaei, Kenta Jamamoto/Luka Žiher*
Sopran Dunja Spruk
Tenor Matej Vovk
Bas Zoran Potočan
2. Apolon
Apolon je pomenil veliko prelomnico v umetniškem življenju Georgea Balanchina. V tem delu je umetnik uveljavil natančnost in čistost koreografskega sloga, ki ga je poiskal v podobah grške arhitekture. Posegel je po brezčasni dimenziji, ki je napovedala največje mojstrovine, ki jih je postavil za Newyorški mestni balet (New York City Ballet), zlasti na glasbo Igorja Stravinskega. Ustvarjanje na glasbo tega skladatelja je Balanchinu odprlo drugačne dimenzije koreografske kompozicije, ki so se odrazile v novi metodologiji in estetiki ter zaznamovale njegova poznejša dela. Mojstru so se odprle možnosti za posodobitev klasičnega plesa za dva plesalca (pas de deux), s čimer je pomembno prispeval k razvoju neoklasičnega baletnega sloga.
Balanchinov Apolon ni bil balet, kakršnega je pričakovala večina gledalcev. Po njegovi prvi izvedbi je eden od francoskih kritikov celo zapisal, da tisto, kar je videl, nima nikakršne zveze z Apolonom, drugi pa je zabeležil, da bi se moral balet namesto Apolon, ljubljenec muz imenovati Apolonove igre z muzami. »Vzdušje silovite telesnosti asociira na atlete pred dirko. Sleherna variacija spominja na trening za dokončni vzpon na Olimp, finale, ki je podoben tekmovanju bojnih vpreg, pa v spomin prikliče profile Rimljanov na kovancih. Poleg tega je vse skupaj upodobljeno v razširjeni izpovedi ruskega baleta.« Pa vendar je leta 1947 Glenway Wescott Apolona napovedal takole: »Videli bomo olimpijske igre, spremenjene v sodobni balet. Med vsemi Balanchinovimi baleti je prav Apolon, ljubljenec muz tisti, ki je zgodovinsko najpomembnejši, najkompaktnejši in najvplivnejši.«
Glasba Igor Stravinski, Apolon, ljubljenec muz
Koreografija George Balanchine
Postavitev koreografije Ben Huys
Postavitev luči Marko Krajšek (po Ronaldu Batesu in Marku Stanleyju)
Baletna mojstrica Maša Mukhamedov
Asistent predstave Viktor Isajčev
ZASEDBA:
Apolon, grški bog svetlobe in sonca Petar Đorčevski/Lucas Jerkander/Kenta Jamamoto
Terpsihora, muza plesa in petja Tjaša Kmetec/Rita Pollacchi
Kaliopa, muza pesništva Ana Klašnja/HyeMin Kim
Polihimnija, muza pantomime Rita Pollacchi/Lejla Pantić Šindrić
3. Svatba
Jiři Kylián (1947) je češki koreograf, ki je po študiju v Pragi s pomočjo štipendije nadaljeval šolanje na londonski Kraljevi baletni šoli. Leta 1968 se je kot plesalec pridružil baletnemu ansamblu v Stuttgartu, kjer je srečal največjega koreografa tega obdobja Johna Cranka. Ta je spodbudil njegovo ambicijo, da se tudi sam posveti koreografiranju. Po prvi koreografiji leta 1973 za Nizozemsko plesno gledališče (Nederlands Dans Theater) je leta 1975 postal umetniški vodja tega ansambla, leta 1978 pa se je proslavil s predstavo Sinfonietta na Janáčkovo glasbo. Za Nizozemsko plesno gledališče je do danes ustvaril že približno 50 produkcij. Za koreografa Kyliána je značilen abstrakten nadrealistični ples, v katerem je še posebej izražena lepota giba. Svatba na glasbo Les Noces Igorja Stravinskega predstavlja star tradicionalni poročni ritual iz časov, ko je v Rusiji še veljal dogovor med starši o poroki njihovih otrok. Ples, ki ga vodi glasba, predstavlja različne »postaje« samega obreda, med katerim se ženin in nevesta, še vedno tujca, počutita kot žrtvi. Skozi obred, ki postaja vedno bolj divji, se sprosti strast in prepad med žensko in moškim začne izginjati. Ko sta strah in dvom pregnana, mladoporočenca obrneta hrbet preteklosti in odideta novemu življenju naproti.
Dirigent Simon Krečič/Marko Gašperšič
GlasbaIgor Stravinski, Svatba (Les Noces)
Besedilo Igor Stravinski po tradicionalnih ruskih besedilih, izvedba v izvirniku
Koreografija Jiří Kylián
Postavitev koreografije Philip Taylor, Elke Schepers
Scenografija in kostumografija John MacFarlane
Oblikovanje luči Jennifer Tipton, Kees Tjebbes
Vodja zbora Željka Ulčnik Remic
Lektorica za ruski jezik Višnja Fičor
Asistenta predstave Mojca Kalar Simić, Stefan Capraroiu
Korepetitorja Simon Krečič, Nataša Kerševan
ZASEDBA:
Nevesta Kristina Aleksova/Urša Vidmar
Ženin Lukas Zuschlag/Petar Đorčevski
Nevestina mati Sanja Nešković Peršin (Ksenija Kovač)
Nevestin oče Gaj Rudolf (Cosmin Agavriloaei)
Ženinova mati Georgeta Capraroiu (Sorina Dimache)
Ženinov oče Iulian Ermalai/Ivan Greguš
Ženitna posrednika Tjaša Kmetec/Sorina Dimache, Lucas Jerkander (Nicholas Krowicki)
Rita Pollacchi (Gabriela Stojanova Čauševa), Alexandru Barbu (Ivan Greguš)
Družice Ana Klašnja, Lejla Pantić Šindrić, Eva Gašparič, Nina Ogrinc, Ksenija Kovač (HyeMin Kim, Gabriela Stojanova Čauševa, Barbara Potokar, Mariša Nač, Tasja Šarler)
Drugi Petar Đorčevski/Nicholas Krowicki, Cosmin Agavriloaei, Juki Seki, Kenta Jamamoto, Luka Žiher* (Gregor Guštin, Ivan Greguš, Tomaž Horvat)
Sopran Urška Žižek/Norina Radovan
Mezzosopran Gordana Hleb k. g.
Tenor Dejan Maksimilijan Vrbančič/Matej Vovk
Bas Zoran Potočan/Janko Volčanšek k. g.