Modri II
- 33,00 EUR 33
- 26,00 EUR 26
- 20,00 EUR 20
- 13,50 EUR 13,50
- 10,00 EUR Dva sedeža skupaj
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Dirigent in solist: Julian Rachlin
Program
Benjamin Britten, Lachrymae za violo in godalni orkester, op. 48a (orkestracija Cecil Aronowitz)
Wolfgang Amadeus Mozart, Koncert za violino in orkester št. 3 v G-duru, K. 216
Alfred Schnittke, Sonata št. 1 za violino in orkester
Wolfgang Amadeus Mozart, Simfonija št. 29 v A-duru, K. 201 (186a)
Tako kot Mozart in letošnji prvi solist Modrega abonmaja Stefan Milenković je tudi leta 1974 v Vilniusu rojeni Julian Rachlin veljal za čudežnega otroka in je bil med drugim najmlajši solist, ki je nastopil z Dunajskimi filharmoniki (pod vodstvom Riccarda Mutija). Rachlinova kariera se je lepo razvijala tudi v odrasli dobi, med drugim je leta 2000 začel nastopati še z violo – v Ljubljani je denimo nastopil v priredbi za violo znamenitega Dvořakovega Koncerta za violončelo –, zadnja leta pa vedno več tudi dirigira, kar smo v Ljubljani prav tako že doživeli in je bilo imenitno. Jeseni ga čaka prvo stalno imenovanje, postal bo namreč prvi gostujoči dirigent komornega orkestra Royal Northern Sinfonia iz Newcastla; to se morda ne zdi preveč imenitno, a z orkestrom je med drugimi doslej redno deloval violinist in dirigent Thomas Zehetmair, tri leta pa ga je vodil celo Iván Fischer!
Rachlin in Alfred Schnittke (1934–1998) sta bila oba rojena v Sovjetski zvezi, glasbeno pa sta se vsak na svoj način formirala na Dunaju, kamor so Rachlinovi starši emigrirali leta 1978, Schnittke pa je bil tam kot otrok tik po drugi svetovni vojni, ko je bil tja zaradi nemških korenin kot prevajalec poslan njegov oče. To nekajletno bivanje ga je po lastnih besedah bistveno zaznamovalo: »Dobil sem določeno duhovno izkušnjo pa tudi disciplino za svoj kasnejši poklic. V smislu okusa in stila sta name ključno vplivala Mozart in Schubert, ne pa denimo Čajkovski in Rahmaninov.«
Julian Rachlin bo predstavil Schnittkejevo Sonato št. 1 za violino iz leta 1963 (orkestracija je nekaj let kasnejša), skladbo še iz skladateljevega zgodnejšega obdobja pod vplivom Šostakoviča, preden je domislil svoj lastni glasbeni jezik, ki se ga je po naslovu Schnittkejevega eseja Polistilistične tendence v moderni glasbi iz leta 1971 oprijel naziv polistilizem.
Mozartovi skladbi sta iz sredine sedemdesetih let 18. stoletja, ko je napisal svoja prva pomembnejša dela, med katera vsekakor že sodi Simfonija št. 29, Violinski koncert št. 3 pa je danes (poleg Petega) najpogosteje izvajan v tem delu opusa. Obe skladbi že izkazujeta veliko mojstrstvo in razkošen talent svojega avtorja, izvajalcem pa omogočata prikaz njihovega »okusa in stila«, kot je temu rekel Schnittke. Svojevrsten preizkus tega pa bo tudi uvodna Brittnova skladba za violo Lachrymae, podnaslovljena »refleksije ob pesmi Johna Dowlanda«.