Literodrom
- 0,00 EUR 0
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Fokus: Zahodni Balkan
V sodelovanju s Paraliterarnim društvom I.D.I.O.T. in s KUD Kentaver
Medijski pokrovitelj: Ars, 3. program Radia Slovenija
Avtorja koncepta: Tibor Hrs Pandur in Uroš Prah
Literodrom je mednarodni festival za mapiranje literarnih praks v razvoju. Mladi avtorji, uredniki, založniki in kritiki zahodnega Balkana bodo predstavili in soočili svoje dosedanje delo in načrte. Če ta uveljavljajoča se generacija ne želi biti le bleda kopija svojih starejših stanovskih kolegov in opazovalka nazadovanja lokalnih literarnih trgov ali njihovega korporativnega prevzema s strani velikih multinacionalk – s tem pa nadaljnje prekarizacije nje same, torej mladih literarnih producentov – se mora dejavno spopasti s temi težnjami ter postaviti zahtevo in strategije za pridobitev vseh produkcijskih sredstev literature. Literodrom je področje literarnih interakcij, ki bo služilo soočenju že vzpostavljenih strategij in iskanju novih.
Festival sloni na temeljni predpostavki, da je pojem literature treba misliti celovito – če že ne kot sistem, pa vsaj kot decentralno mrežo raznovrstnih dejavnikov: tako literarne umetnosti in njene recepcije kot materialnih, vrednostnih in ideoloških pogojev njenega nastanka in distribucije. Ta, pogosto zamolčana plat literarne produkcije bo na Literodromu postavljena v ospredje, ob bok bolj »eminentnim« temam literarnega življenja.
Problem literature in politike oz. političnosti literature se večinoma izraža na dva načina. Skozi diskurz o neposrednem političnem angažmaju nekega literarnega dela ali avtorja tega dela in torej o t. i. angažirani literaturi, ki zaradi specifične narave svojega medija v svojih dnevnopolitičnih ekskurzih večinoma deluje naivno. Ali nasprotno na način očitka, ki pogosto leti na literarno prizorišče, češ da je apolitično, zaprto v svoj »slonokoščeni stolp«, samemu sebi namen, povrhu vsega pa v svoji nekoristnosti tudi zajedalsko do javnih financ. Neredka je tudi povezava zadnjega očitka z diskurzom o izgubljeni generaciji – torej o mladih, ki naj ne bi kazali nobene želje po političnem niti po gospodarskem delovanju in se v kakšnem primeru zatečejo k literaturi kot načinu bolj ali manj prazne samoafirmirajoče estetizacije. Vsi trije so sicer informativni, kolikor se jih obravnava kot simptom, a so hkrati tudi problematični. Političnost literature je sprva tam, kjer rahlja ali celo ruši trenutne strukture oblasti, ki se formirajo v vsakdanjosti govorice, v kateri s svojo govorico na meji govorice uvaja nove možnosti govora ter omogoča formacijo novih oblik skupnosti. Hkrati pa je lahko političnost (predvsem mladih) literarnih producentov v odločni analizi polja literature v njegovi zgoraj omenjeni celovitosti. Poudariti morajo, da je literatura tudi vrednostna, finančna in ideološka mreža. Predvsem pa morajo premisliti to kompleksno strukturo in v praksi svojega delovanja razviti strategije za pridobitev produkcijskih sredstev tega področja.
Na Literodromu bo torej izrisana topografija literarne produkcije izbrane regije. Enajst gostov iz tujine, avtorji, urednice, založniki in kritičarke, bodo s slovenskimi kolegi na petdnevnem festivalu osvetlili vse vidike literarne produkcije v obliki skupnih branj in debat. Cilj bo prepoznati, kaj se piše, kaj se bere in kakšni so izzivi, s katerimi se vrhunska mlada literatura sooča v založništvu, pri pridobivanju in ohranjevanju bralstva, diseminaciji, trženju in prestopanju nacionalnih okvirjev.
Fokus prvega leta bo na Zahodnem Balkanu, območju razdrobljenih in premalo povezanih literarnih scen z dolgo skupno kulturno in politično tradicijo, s precej različnimi strukturami in podobnimi izzivi. V tem je mogoče videti priložnost za preseganje dolgoletne kulturne segregacije med mladimi v tej regiji in sorazmerno hitro povečanje pretočnosti kakovostne literature.
Literodrom je arena navdušenja in polemike, kraj za analizo in prostor za vizije; za praznovanje jezika kot “egalitarnega prostora skupnega branja”.
KRATKE BIOGRAFIJE UDELEŽENCEV
Vesna Bjedov (1976, Knin) živi v Beogradu. Diplomirala je iz Umetniške produkcije. Je soustanoviteljica in članica redakcije regionalnega festivala poezije PESNIČENJE, kjer je doslej v šestih letih delovanja sodelovala pri organizaciji 40 pesniških festivalov ter 50 izdaj zbirk mladih avtorjev. Vodila je številne neodvisne umetniške projetke za promocijo književnosti in raziskovanja novih oblik poetike. Iz angleščine prevaja prozo, poezijo in strokovno literaturo. Pripravila je več kot 30 samozaložniških projektov.
Stefan Bošković (1983, Podgorica) je študiral na Glasbeni akademiji v Cetinju. Diplomiral je iz dramatrugije na Fakulteti za dramske umetnosti v Cetinju. Pri OKF je izdal roman Šamaranje. V številnih revijah doma in v tujini je objavil kratke zgodbe ter dramska besedila. Dve sta bili uprizorjeni. Napisal je scenarije za več realiziranih kratkih in dokumentarnih filmov. Dela kot tekstopisec v oglaševalskih agencijah. Je soustanovitelj Alternativne teatrske aktivne kompanije (ATAK).
Rumena Bužarovska (1981, Skopje) je avtorica treh zbirk kratkih zgodb (Čačke, Modrostni zob, Moj mož) ter študije o humorju v književnosti (Kaj je smešno? Humor v kratki prozi). Je literarna prevajalka in predava ameriško književnost na Univerzi Ss. Cyril in Methodius v Skopju.
Vladimir Đurišić 1982, Titograd) piše glasbo, poezijo, eseje in teoretska besedila o umetnosti. Objavil je knjigo Ništa ubrzo neće eksplodirati (OKF, Cetinje), za katero je dobil glavno nagrado »Risto Ratković« za najboljšo zbirko poezije v letu 2007. Preveden je v angleški, romunski, albanski, italijanski, bolgarski, grški in slovenski jezik. Bil je urednik regionalnega internetnega portala ProLetter.
Nenad Joldeski (1986, Struga) je eden izmed ustanoviteljev Skupine Wezdensky ter Festivala ????On. Njegova prva objavljena knjiga, ??????? ?? ??????? (Tišina Enhalona) je bila nagrajena z nagrado ?????? pri založnški hiši Templum. Njegova druga knjiga, Vsakdo s svojim jezerom je leta 2012 izšla pri isti založbi.
Đorđe Krajišnik (1988, Sarajevo) živi in dela v Sarajevu. Študiral je srbski jezik in književnost. Dela pri tedenski reviji BH Dani in dnevnem časopisu Oslobođenje, kjer piše literarno kritiko ter o temah, ki se v najširšem smislu tičejo umetnosti in kulture nasploh. Objavlja na portalih e-novine, Beton, (sic!).
Borjana Mrđa (1982, Banja Luka) deluje v banjeluški Akademiji za umetnost kot asistentka za predmet Risanje in slikanje. Svoja dela je razstavljala ne več samostojnih in skupinskih razstavah. Za svoje delo na področju vizualne umetnosti je bila večkrat nagrajena. Izdala je zbirko poezije Krojačica sa svetim makazama.
Marko Pogačar (1984, Split) je objavil štiri pesniške zbirke, tri knjige esejev in zbirko kratkih zgodb. Je urednik literarne revije Quorum in štirinajstdnevnika Zarez. Bil je štipendist fundacij Civitella Ranieri, Passa Porta, Milo Dor, Brandenburger Tor, Internationales Haus der Autoren Graz, Récollets-Paris, itn. Večkrat je bil nagrajen za poezijo, prozo in esejistiko. Njegovo delo je prevedeno v petindvajset jezikov.
Bojan Savić Ostojić (1983, Beograd) živi in dela v Beogradu. Objavil: Jeretički dativ (pesmi, Povelja, Kraljevo, 2014), Stereorama (poema, UKKP, Pančevo, 2013), Tropuće (pesmi, Društvo Istočnik, Beograd, 2010), Stvaranje istine (poema, SKC, Kragujevac, 2003). Je ustanovitelj neodvisne založbe Knjižuljak ter sourednik spletne revije Agon in bloga Jurodivi. Prevaja iz francoščine.
Ärber Selmani (1991, Priština) je pesnik, pisatelj in nagrajeni novinar. Leta 2005 je izdal svojo prvo zbirko poezije. Leta 2011 je reprezentiral Kosovo na Bienalu mediteranskih umetnikov v Rimu. Avgusta 2014 je bil rezident programa Krokodil v Beogradu. Piše za številne lokalne in mednardone medije ter deluje kot občasni raziskovalec LGBT vprašanj.
Tea Tulić (1978, Reka). Prozo je objavljala v raznih domačih in tujih literarnih revijah. Leta 2011 je prejela nagrado Prozak ter objavila roman Kosa posvuda. Bila je prva štipendistka književne rezidence Krokodil v Beogradu. Je članica neformalne reške literarne skupine RiLit. V sodelovanju z Enverom Krivcem in glasbenim kolektivom Japanski Premijeri je objavila spoken word album Albumče.
Urban Belina (1981, Celje) deluje kot književni prevajalec, uprizoritveni in multimedijski ustvarjalec. Prevaja iz angleškega, hrvaškega in srbskega jezika. Je član uredniškega odbora založbe KUD AAC Zrakogled, ustanovni član Društva Ljudmila in član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Sodeloval je pri več dobro sprejetih uprizoritvenih in interdisciplinarnih projektih, ki so bili predstavljeni po vsej državi in v tujini.
Andrej Blatnik (1963, Ljubljana) je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot izredni profesor za področje knjigarstva, kjer raziskuje kreativno pisanje, književnost in popularno kulturo ter nove tendence v sodobnem založništvu. Izdal je več strokovnih monografskih publikacij in učbenik Pisanje kratke zgodbe. Med leti 1992 in 2009 je deloval kot urednik pri Cankarjevi založbi. Že več desetletij je član uredniškega odbora revije Literatura, v letih 1999-2001 je bil njen glavni urednik. V Sloveniji je izdal dvanajst knjig, ki redno izhajajo tudi v tujini, doslej v več kot 25 samostojnih knjižnih izdajah. Za literarno delo je prejel številne nagrade. Od leta 2007 je predsednik žirije mednarodne literarne nagrade Vilenica.
Mitja Cerkvenik – jesusonecsatasy je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Ustvarja glasbo za gledališke predstave, kratke in dokumentarne filme. Leta 2014 je soustvaril avdio-vizualno inštalacijo Soundlighter (Zavod Projekt Atol, Ljudmila). Dela kot producent v italijanskem snemalnem studiu "qp studios". Trenutno razvija različne elektronske glasbene inštrumente in efekte, ki jih uporablja pri samostojnih nastopih. http://www.mitjacerkvenik.com/
Tibor Hrs Pandur (1985, Maribor) je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je soustanovitelj in odgovorni urednik revije in Paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. (2009 –). Leta 2008 je v gledališču Glej bila uprizorjena njegova prva drama SEN 59, za katero je prejel nagrado za Mladega dramatika 2013 na Tednih slovenske drame v Kranju. 2010 je CSK objavil njegovo prvo pesniško zbirko ENERĐIMAŠINA, leta 2011 pa njegov prevod izbrane poezije Jima Morrisona: Očividec.
Jernej Kaluža (1987, Postojna) je podiplomski študent na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer pripravlja doktorsko nalogo osredotočeno na filozofijo Gillesa Deleuza. Zaposlen je kot mladi raziskovalec na področju filozofije na Inštitutu Nove revije. Deluje tudi v okviru Radia Študent, časopisa Tribuna ter znotraj kolektivov Živko Skvotec in Neteorit, kjer organizira bralne krožke, predavanja, okrogle mize, itd.
Tadej Meserko (1984, Ljubljana) je diplomiran filozof in magister sociologije. Objavil je nekaj literarnih poizkusov (radijske igre in kratke zgodbe) in esejev, sicer pa piše predvsem kritike (Delo, Radio Študent, Literatura, Apokalipsa, ARS) in sodeluje pri ustvarjanju teoretske oddaje Teorema (RŠ). Na heterogenem področju delovanja se osredotoča predvsem na etiko, relativizem in antiko.
Katja Perat (1988, Ljubljana) je doktorska študentka primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 2009 do 2012 je bila članica uredniškega odbora revije IDIOT. Je članica uredništev Literature in Airbeletrine. Piše literarne kritike in druge publicistične tekste za številne slovenske medije. Za pesniško zbirko Najboljši so padli (2011) je prejela nagrado za najboljši prvenec in nagrado Kritiško sito. Leta 2014 je izšla njena druga pesniška zbirka Davek na dodano vrednost.
Uroš Prah (1988, Maribor) je absolvent filozofije in primerjalne knjižvenosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je soustanovitelj in odgovorni urednik revije in Paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. (2009 –). 2012 je pri CSK v Ljubljani izšel njegov pesniški prvenec Čezse polzeči. Njegove pesmi so bile objavljene na Hrvaškem, v Srbiji, Črni Gori in Nemčiji. Je tudi soustanovitelj zavoda Muzej norosti, Trate.
Muanis Sinanović (1989, Novo mesto) je prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec Štafeta okrog mestne smreke (KUD France Prešeren) na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2012, trenutno pred izdajo druge pesniške zbirke, kot pesnik konstantno nedovršen. Hkrati je aktivist na realpolitičnem terenu in literarnem polju.
Miha Šajina – Shekuza je klaviaturist in producent zasedb Moveknowledgement ter Ewok. Ustvarja tudi glasbo in zvočne efekte za stop-motion animirane filme "Koyaa", v nočnem času pa s temačnim tehnom trese ljubljansko klubovje pod psevdonimom Shekuza. https://soundcloud.com/shekuza
Gašper Torkar (1992, Novo mesto). 2013 je izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje pri LUD Literatura. Objavljal je v revijah IDIOT, Literatura in Liter jezika. Občasno prevaja iz angleščine. 2014 se je pridružil Paraliterarni organizaciji I.D.I.O.T.
Rok Zavrtanik (1962, Ljubljana) je študiral filozofijo in primerjalno književnost na FF v Ljubljani. Od 1989 do 1999 je deloval kot neodvisen novinar in pisatelj ter redno objavljal v Literaturi, Mladini, Novi Reviji, Radiu Študent itd. Med 1990 in 1993 se je vključil v Mrežo za Metelkovo ter aktivno sodeloval pri zavzemu in vzpostavitvi Metelkove kot avtonomne cone ter bil glavni urednik njenega fanzina M’zin. Leta 1997 je ustanovil Založbo Sanje, ki jo vodi kot direktor in urednik do današnjih dni. Od 2002 vsako leto organizira Festival Sanje, ki združuje glasbo, literaturo in aktivizem.
Jaka Železnikar (1971, Ljubljana) je pesnik, pionir spletne umetnosti in e-literature. Kulturo spletne interaktivne programsko podprte besede-podobe goji še iz časov, ko ni bilo Googla. http://www.jaka.org