Modri II
- 26,00 EUR 26
- 20,50 EUR 20,50
- 16,00 EUR 16
- 10,00 EUR 10
- 8,00 EUR Dva sedeža skupaj
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Dirigent: Ivan Repušić
Solisti:
Darko Gorenc, timpani
Barbara Kresnik, tolkala
Matevž Bajde, tolkala
Franci Krevh, tolkala
Program
Ottorino Respighi, Ptiči
Nina Šenk, Koncert za tolkala in orkester – novo delo
Ottorino Respighi, Rimske fontane
Peter Iljič Čajkovski, Italijanski capriccio, op. 45
Nina Šenk (1982) je v zadnjem desetletju stopala od uspeha do uspeha: že leta 2004 je njen mladostni Koncert za violino in orkester št. 1 prejel prvo nagrado na festivalu Young Euro Classic v Berlinu (Drugi je bil krstno izveden med skladateljičino rezidenco v Deželnem gledališču v Cottbusu, obakrat je bila solistka Anja Bukovec), nagrado je prejela tudi na Weimarskem festivalu sodobne glasbe leta 2008 za skladbo Movimento fluido, istega leta pa je končala podiplomski študij v razredu Matthiasa Pintscherja na münchenski Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost. Zelo se veselimo ponovnega sodelovanja z umetnico, katere skladbo Echo for Orchestra je Orkester Slovenske filharmonije krstil leta 2009 (dirigent je bil George Pehlivanian, tako kot na Young Euro Classic), številni naši člani pa so z njo sodelovali tudi pri drugih projektih.
Ottorino Respighi (1879–1936) pripada t. i. generaciji »osemdesetih«, ki se je po stoletju italijanske operne glasbe od Rossinija do Puccinija posvetila instrumentalni glasbi – sam pa je bil tudi odličen izvajalec, ki je poleg klavirja poklicno igral še violino in celo violo. Zanimala ga je tudi glasbena zgodovina in prav Ptiči iz leta 1928, ki sicer programsko predstavljajo ptičje petje različnih vrst ptic, se naslanjajo tudi na téme skladateljev različnih narodnosti iz 17. stoletja ter Jean-Philippa Rameauja iz 18.
Rimske fontane (1916) so prva simfonična pesnitev iz neformalne »rimske trilogije«, kamor sodijo še prav tako štiristavčne Rimske pinije (1924) ter Rimska slavja (1928). Gre za eno najznačilnejših impresionističnih glasbenih del, ki zvočno razkošno slikajo štiri rimske vodnjake ob štirih različnih delih dneva.
Ob krstu nove slovenske skladbe se bomo torej vračali v Italijo k zibelki novoveške umetnosti, to pa sklenili s še drugo »italijansko skladbo« Čajkovskega v tej sezoni (prva je simfonična pesnitev Francesca da Rimini jeseni v Oranžnem abonmaju). Italijanski capriccio je radoživo »glasbeno poročilo« o karnevalu v Rimu, kot ga je skladatelj doživel leta 1880. Skladba je s svojo poletnostjo vsekakor posrečena za zaključek redne sezone, izvenglasbeno draž pa ji daje dejstvo, da jo je skladatelj posvetil slavnemu čelistu Karlu Davidovu – po katerem je poimenovan Stradivarijev instrument, na katerega je igral sam Davidov, v 20. stoletju je bil v lasti legendarne Jacqueline du Pré, zdaj pa nanj igra Yo-Yo Ma.