Nižina neba
- 9,00 EUR Odrasli
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Responsible organizer and seller
Slovensko mladinsko gledališče- Vilharjeva cesta 11, 1000 Ljubljana
- 386 1 425 33 12
- [email protected]
- www.mladinsko.com
Režija: Jernej Lorenci
Miti in legende iz Ovidijevih Metamorfoz, dvesto petdeset jih je, so bili navdih številnim umetnikom in znanstvenikom, ki so vplivali na razvoj naše civilizacije in miselnosti (Chaucer, Shakespeare, Milton, Dante itn.).
Nižina neba, nova drama Nebojše Popa Tasića, temelji na Ovidijevih Metamorfozah in jim obenem nasprotuje. Osnovno izhodišče drame je, da je človek bitje igre (homo ludens) in da za igro potrebuje malo razlogov. Ko se igra enkrat začne in traja dovolj dolgo, preneha biti igra in postane kruta resničnost. , kakor da bi človeka poganjala blaznost in ne razum. Potemtakem spremembe oblik, ki so gonilo Ovidijevega pisanja in filozofije, niso mogoče, dokler se igra ne konča. Človek je prisiljen trpeti v obliki, ki mu je dana.
Jasne ločnice med komedijo in tragedijo ni. Prepletanje dramskega in postdramskega, komičnega in tragičnega ustvari srhljivo celoto, ki bi jo lahko označili za tragično grotesko. Če se svet in gledališče začneta tako, da so bogovi občinstvo, ljudje pa – ne po svoji volji – igralci, se zgodba konča tako, da ljudi ni več, bogovi pa končajo na odru, v prostoru časa in trpljenja. Postanejo novi rod ljudi.
Več na spletni strani Slovenskega mladinskega gledališča.
Miti in legende iz Ovidijevih Metamorfoz, dvesto petdeset jih je, so bili navdih številnim umetnikom in znanstvenikom, ki so vplivali na razvoj naše civilizacije in miselnosti (Chaucer, Shakespeare, Milton, Dante itn.).
Nižina neba, nova drama Nebojše Popa Tasića, temelji na Ovidijevih Metamorfozah in jim obenem nasprotuje. Osnovno izhodišče drame je, da je človek bitje igre (homo ludens) in da za igro potrebuje malo razlogov. Ko se igra enkrat začne in traja dovolj dolgo, preneha biti igra in postane kruta resničnost. , kakor da bi človeka poganjala blaznost in ne razum. Potemtakem spremembe oblik, ki so gonilo Ovidijevega pisanja in filozofije, niso mogoče, dokler se igra ne konča. Človek je prisiljen trpeti v obliki, ki mu je dana.
Jasne ločnice med komedijo in tragedijo ni. Prepletanje dramskega in postdramskega, komičnega in tragičnega ustvari srhljivo celoto, ki bi jo lahko označili za tragično grotesko. Če se svet in gledališče začneta tako, da so bogovi občinstvo, ljudje pa – ne po svoji volji – igralci, se zgodba konča tako, da ljudi ni več, bogovi pa končajo na odru, v prostoru časa in trpljenja. Postanejo novi rod ljudi.
Več na spletni strani Slovenskega mladinskega gledališča.