Krstna uprizoritev dramatizacije

Režija: Jernej Lorenci
Prevod: Anton Sovrè
Odrska priredba: Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic
Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom

Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV.

A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa. Zakaj torej je Iliada tako globoko vtkana v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim, heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim?

In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo, postalo kanon, dogma, skoraj zakon, in vzor vsega nasledniškega, ko pa je vsebina Iliade ena sama medčloveška klavnica?

In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? A se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje?

A Iliada je del vseh nas.

In, a je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? A ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna?

In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču

Brez dvoma: Iliada je del vseh nas.