Modri II
- 20,00 EUR 20
- 16,00 EUR 16
- 12,00 EUR 12
- 8,00 EUR 8
- 6,00 EUR Dva sedeža skupaj
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Odgovorni organizator i prodavač
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Dirigent: Beat Furrer
V okviru festivala SLOWIND 2015
Solist: Luka Juhart, harmonika
Program
Beat Furrer, Strane costellazioni za veliki orkester
Bojana Šaljić Podešva, Podoba, jaz in sanje za harmoniko, elektroniko in orkester (novo delo)
Anton Webern, Šest skladb za velik orkester, op. 6
Franz Schubert, Simfonija št. 4 v c-molu, D 417, »Tragična«
Leta 1954 v Švici rojeni skladatelj in dirigent Beat Furrer že od sredine sedemdesetih let živi pretežno v Avstriji, kjer je ostal po študiju na Dunaju in kjer je od leta 1991 profesor na graški Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost. Leta 1985 je bil med soustanovitelji ansambla Klangforum Wien, ki danes velja za enega osrednjih evropskih glasbenih korpusov za sodobno glasbo.
Skladba trane costellazioni je bila napisana za orkester Mlada nemška filharmonija in krstno izvedena septembra 2013 v Frankfurtu v počastitev stoletnice Pomladnega obredja Stravinskega (to bo v programu Modrega abonmaja spomladi). Furrer kot ključ za to svojo skladbo navaja kubizem: »Odkritje relativnosti gibanja in časa je privedlo do polifokusiranja kubistične podobe. To me je oblikovno navdihnilo k novi tehniki sestavljanja gradiva, ki je izpeljana na način kalejdoskopa montaž medsebojno sekajočih se struktur v malem formatu, ki lahko predstavljajo močno kontrastne forme v gibanju.« Vsekakor bo to delo na istem večeru zanimivo primerjati s povsem novo skladbo slovenske skladateljice Bojane Šaljić Podešva, ki bo orkester povezala z na prvi pogled tako različnima solističnima instrumentoma, kot sta harmonika in elektronika.
Drugi del večera bo precej drugačen, čeprav je za Weberna sam njegov mentor Arnold Schönberg dejal, da včasih ne ve, kdo je bolj radikalen, učitelj ali učenec. Ampak Weberna ni toliko zanimal efekt kot koncept, še bolj pa pobleski lepote, ki hlastno že v naslednjem trenutku postanejo plen nečesa novega, glasbene teme so le nakazane in že jih ni več. Šest skladb za orkester je značilen primer tega postopka, ki je svojo maksimalno radikalnost dosegel že zelo zgodaj.
Pravzaprav je komaj verjetno, kako radikalno je bilo dogajanje v umetnosti pred približno stoletjem. Schubertova Četrta simfonija iz leta 1816 je nastala dobrih devetdeset let pred Webernovimi Šestimi skladbami, te pa več kot stoletje pred deloma Furrerja in Šaljić Podešvove. Seveda se je skozi devetnajsto stoletje ta prelom pripravljal, a z današnje perspektive izčrpanega ne le modernizma, temveč tudi postmodernizma, šele lahko razumevamo pomen kubističnega preobrata, če ostanemo kar pri Furrerjevi oznaki.
Ali bo Schubert (in morda tudi Webern) v tokratni družbi zvenel zaprašeno? Ali večno?