Zabava za Borisa
- 16,00 EUR Prvi razred
- 13,00 EUR Dijaki, študentje
- 13,00 EUR Upokojenci, invalidi
- 13,00 EUR Abonenti
- 13,00 EUR Drugi razred
- 10,50 EUR Dijaki, študentje
- 10,50 EUR Upokojenci, invalidi
- 10,50 EUR Abonenti
- 10,00 EUR Tretji razred
- 8,00 EUR Dijaki, študentje
- 8,00 EUR Upokojenci, invalidi
- 8,00 EUR Abonenti
- Processing costs fee per ticket is 1 EUR. Tax is included.
- Odgovorni organizator i prodavač
Mestno gledališče Ptuj- Slovenski trg 13, 2250 Ptuj
- 02 749 32 50
- [email protected]
- www.mgp.si
Thomas Bernhard
ZABAVA ZA BORISA
Drama
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj
Premiera na Ptuju november 2019
Premiera v Kranju 23. marec 2019
Režija SNEŽANA TRIŠIĆ
Igrajo DARJA REICHMAN, VESNA SLAPAR, SIMON ŠERBINEK k. g., BORUT VESELKO, BRANE GRUBAR k.g., BLAŽ SETNIKAR, MIHA RODMAN, CIRIL ROBLEK k. g., JUDITA POLAK k. g.
Zabava za Borisa (Ein Fest für Boris) je prva drama Thomasa Bernharda. Napisal jo je leta 1970 in v njej z radikalno družbeno kritiko ciljal natanko tja, kjer se je kotilo in pod pretvezo dobrodelnosti prikrivalo seme zla. Gre za neizprosno igro o dvoličnosti družbe in njenih posameznikov, ki z navidezno dobrodelnostjo poskušajo prikriti svojo čustveno hendikepiranost in željo po (pre)moči. Kot v vseh drugih njegovih dramskih in romanesknih delih je tudi v Zabavi za Borisa z analitičnim pogledom, ki ne prizanaša nikomur, avstrijski družbi kot prototipu sprenevedave kulture zadal »smrtni udarec«. Usmeril ga je v dvolično moralo dobrodelnosti, ki za lažnim humanizmom skriva globoke korenine prikritega totalitarizma. Današnja podoba sveta žal kaže prav takšno ali pa še izrazitejšo sliko dvoličnosti in prikritega oblastništva. Prav na to želimo opozoriti z novo uprizoritvijo Bernhardove drame. Gre za zgodbo o ženski, ki v avtomobilski nesreči izgubi moža in ostane brez nog, njeno življenje pa postane srhljiv in grotesken prikaz dobrodelnosti. Invalidka, za katero skrbi služkinja Johanna, se namreč odloči, da se bo poročila s prav tako hendikepiranim klošarjem iz azila za brezdomce ter mu v svojem razkošnem domu omogočila lepše in prijetnejše življenje. Toda, kaj naj bi za brezdomca Borisa pomenilo lepše življenje? Izkaže se, da dobrotnica, ki jo Bernhard sarkastično poimenuje kar Dobra, ni tako dobra, kot se želi sama pokazati pred svetom na dobrodelnih prireditvah in humanitarnih plesih. Dobra se je namreč za svojo humano gesto odločila izključno iz egoističnih in narcističnih vzgibov. Čeprav je hendikepirana, pa s perfidnostjo oblastniške gospodarice do skrajne meje človeškega dostojanstva terorizira svojo negovalko in družabnico Johanno. Ta stoično sprejema neobrzdane samogovore svoje gospodarice in prenaša njena ponižanja. Nič manj oblasten in poln absurdnih kapric ni niti njen odnos do Borisa. Oba, Johanna in Boris, muhavost in zahtevnost svoje gospodarice prenašata nadvse vdano in potrpežljivo, medtem ko Dobra oba izrablja zgolj za svoja egoistično-sadistična dejanja.