Liffe po Liffu 2016 2017
- do sre., 10. maj. 2017
- 27,00 EUR 27
- Pri nakupu se zaračuna strošek obdelave naročila v vrednosti 1 EUR z DDV na vstopnico.
Kupi vstopnico še danes!
- Odgovorni organizator in prodajalec
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Tematska inspiracija letošnjega filmskega abonmaja je bila razstava o Nikoli Tesli, ki bo v Galeriji Cankarjevega doma odprta vse do novembra. Izbor predstavljajo dela o bodisi pomembnih zgodovinskih osebnostih bodisi navdušujočih namišljenih likih. Ker tudi pri biografskih filmih radi podvomimo v njihovo verodostojnost, jih zavoljo mitomanije ali dvoumne narave radi razglasimo za dramatizirane življenjepise, kar je dober evfemizem za fikcijo ali poetično-licenčni odvod od historografske stvarnosti.
Nikolo Teslo in njegove zasluge za znanstvena dognanja si že v osnovi lastijo številni narodi, zato je kakršnakoli debata o filmski verodostojnosti brezpredmetna. Pri igranem filmu največ štejejo dramske prvine in Papićeva mednarodna koprodukcija z Orsonom Wellesom je dober primer prepričljive biografske drame.
Neruda govori o še bolj kontroverzni in kontradiktorni osebnosti, slovitem čilskem pesniku in socialistu Pablu Nerudi, ki se lepo vklaplja v kontekst opusa cineasta Pabla Larraina. Lahko bi ga razglasili kar za uradnega filmskega kronista Čila po drugi svetovni vojni, njegova trilogija o Pinochetovi diktaturi je zdaj dobila še nekakšen prolog, ki ga je režiser zasnoval na legendi o begu Pabla Nerude iz domovine kmalu po koncu druge svetovne vojne, ko je kot senator in zagrizen zagovornik socialističnih idealov predstavljal grožnjo vladajoči in vse bolj agresivni desnici. Larrain nikoli ne snema tradicionalnih biografskih portretov, zato je tudi Neruda neke vrste »lažna biografija«, bolj film o ideji in moči poezije, pa tudi o pesnikovem nebrzdanem hedonizmu in načrtni gradnji lastnega mita.
Edini resnični protagonisti so pravzaprav junaki Herzogovega dokumentarca Lo and Behold, znanstveniki, tehnologi in inovatorji, soustvarjalci geneze svetovnega spleta in njegovega razvoja od konca šestdesetih let do danes. Preostali filmi prinašajo čudovito zbirko nevsakdanjih, edinstvenih in nikoli dolgočasnih osebnosti, npr. antikorporacijske križarje in moderne Robinzone, ki sledijo idejam Noama Chomskega (Captain Fantastic), nič manj zagrizene borce proti socialni krivičnosti postthatcherjanske Velike Britanije, ki za svoja prepričanja dobesedno umirajo (Jaz, Daniel Blake), igrive šaljivce, nikoli odrasle otroke, ki želijo humanizirati svoje odtujene in čustveno otopele otroke (Toni Erdmann), ali trpeče, a močne in odločne ženske, kakršne poznamo iz kratkih zgodb nobelovke Alice Munro (Julieta), ki jih je Pedro Almodóvar povezal v tridesetletni življenjski lok naslovne junakinje.
Simon Popek