Pred viharjem
- 3,00 EUR Default
- 2,00 EUR Študent/Student
- Pri nakupu se zaračuna strošek obdelave naročila v vrednosti 1 EUR z DDV na vstopnico.
- Odgovorni organizator in prodajalec
Ljubljanski grad- Grajska planota 1, 1000 Ljubljana
- 01 306 42 93
- [email protected]
- www.ljubljanskigrad.si
1. predavanje iz cikla »100. obletnica začetka velike vojne«
Svet pred letom 1914 so pozneje opisovali zelo različno: po eni strani naj bi bil zlata doba varnosti, po drugi pa naj bi bil mir v njem samo navidezen in v znamenju priprav na veliki obračun. Obe pojmovanji hkrati držita in sta tudi napačni, če ju razumemo kot podobo celote, saj je bil za »la belle époque« značilen vsestranski razmah različnih tendenc na različnih področjih življenja.
Slovenski prostor je v začetku 20. stoletja že praktično v celoti zajela pospešena modernizacija, tj. urbanizacija, industrializacija, deagrarizacija … Še pred uveljavitvijo splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice za moške (1905–1907 na državnem nivoju, na občinskih volitvah dobijo volilno pravico tudi določene kategorije ženskega prebivalstva) se je v slovenskih deželah oblikovala moderna »konfiguracija« političnega prostora. Katoliški tabor je bil zaradi velike podjetnosti v veliki prednosti, liberalci pa so se dolgo časa definirali samo kot njegovi nasprotniki. Socialdemokrati so bili razmeroma šibki, saj so vztrajali pri kmečkemu prebivalstvu (pri nas ga je bilo okoli 65 %) nenaklonjenih marksističnih dogmah, a se jim je s pospešeno industrializacijo obetala rast v prihodnosti.
Mnenjska diferenciacija se je kazala tako v znanosti kot v umetnosti; to pa ni izključevalo tudi sodelovanja med ljudmi različnih nazorov. To je bilo zlasti pomembno za dogajanja med prvo svetovno vojno, ko je bilo mogoče ne glede na izvršeno ločitev duhov in svojevrstno varianto kulturnega boja uveljaviti koncepcijo vsenarodne politične koncentracije.
Predavatelj ddr. Igor Grdina se je rodil leta 1965 v Celju. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: A – slovenski jezik in književnost, A – zgodovina ter doktoriral iz slovenske književnosti in zgodovine. Je redni profesor za slovensko književnost ter redni profesor za kulturno zgodovino; zaposlen je na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturno zgodovino, in Univerzi v Novi Gorici. Dva semestra je bil gostujoči profesor na dunajski univerzi. Njegova bibliografija trenutno obsega nekaj čez 1000 enot.
Za obisk predavanja priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo.