Richard Wagner: Leteči Holandec (Der fliegende Holländer)
- 28,00 EUR 28
- 23,50 EUR 23,50
- 18,00 EUR 18
- 16,00 EUR 16
- Pri nakupu se zaračuna strošek obdelave naročila v vrednosti 1 EUR z DDV na vstopnico.
- Odgovorni organizator in prodajalec
Cankarjev dom- Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
- +386 (0)1 2417 300
- [email protected]
- www.cd-cc.si
Romantična opera v treh dejanjih
Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjev dom
Besedilo po noveli Zapiski gospoda Schnabelewopskega Heinricha Heineja: Richard Wagner
Glasbeni vodja in dirigent: Aleksandar Marković
Režija: Matjaž Berger
Dirigent: Igor Švara
Scenografija: Marko Japelj
Kostumografija: Alan Hranitelj
Operni solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
V nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi
Opus Richarda Wagnerja (1813–83) preveva silovito hrepenenje po ljubezni in odrešitvi nekakšnega prekletstva ter dvojnost med strastno čutnostjo ter vzvišeno in čisto duhovnostjo. Ti motivi se prepletajo tudi v operi Leteči Holandec (1843). Glasba je romantično občutljiva, medtem ko je prepričljivost zgodbe izražena s silo in barvitostjo orkestracije (že v uverturi je zaznana vsemogočnost oceana) ter s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s čimer je dosežen tudi bolj koherenten tok dramskega dejanja.
Wagner je želel prikazati usodo nesrečnega poveljnika fantomske ladje, obsojenega na večno blodenje in nemir, ki ju lahko preseže le ljubezen brezmejno zveste ženske. Delo je označeval kot »mistično pesem ljudstva, ki se s pradavno potezo človeškega bistva izpoveduje s silo, segajočo v srce«.
»To je predstava, ki mora slediti več redom Lepote, to je predstava, ki s finalno sekvenco poveže estetiko in etiko v polje, ki mu s Heglom lahko rečemo Aufhebung, ukinitev z ohranitvijo, ko Senta in Holandec poiščeta svojo 'eksistenco' v polju nekega drugega Absoluta …« Matjaž Berger, režiser
Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjev dom
Besedilo po noveli Zapiski gospoda Schnabelewopskega Heinricha Heineja: Richard Wagner
Glasbeni vodja in dirigent: Aleksandar Marković
Režija: Matjaž Berger
Dirigent: Igor Švara
Scenografija: Marko Japelj
Kostumografija: Alan Hranitelj
Operni solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
V nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi
Opus Richarda Wagnerja (1813–83) preveva silovito hrepenenje po ljubezni in odrešitvi nekakšnega prekletstva ter dvojnost med strastno čutnostjo ter vzvišeno in čisto duhovnostjo. Ti motivi se prepletajo tudi v operi Leteči Holandec (1843). Glasba je romantično občutljiva, medtem ko je prepričljivost zgodbe izražena s silo in barvitostjo orkestracije (že v uverturi je zaznana vsemogočnost oceana) ter s skladateljevo sposobnostjo razbijanja tradicionalnih opernih elementov na recitativ, arije, zbor in ansamble, s čimer je dosežen tudi bolj koherenten tok dramskega dejanja.
Wagner je želel prikazati usodo nesrečnega poveljnika fantomske ladje, obsojenega na večno blodenje in nemir, ki ju lahko preseže le ljubezen brezmejno zveste ženske. Delo je označeval kot »mistično pesem ljudstva, ki se s pradavno potezo človeškega bistva izpoveduje s silo, segajočo v srce«.
»To je predstava, ki mora slediti več redom Lepote, to je predstava, ki s finalno sekvenco poveže estetiko in etiko v polje, ki mu s Heglom lahko rečemo Aufhebung, ukinitev z ohranitvijo, ko Senta in Holandec poiščeta svojo 'eksistenco' v polju nekega drugega Absoluta …« Matjaž Berger, režiser