Simfonični orkester in študenti Akademije za gl. LJ
- 20,00 EUR izven
- Pri nakupu se zaračuna strošek obdelave naročila v vrednosti 1 EUR z DDV na vstopnico.
- Odgovorni organizator in prodajalec
SNG Maribor- Slovenska ulica 27, 2000 Maribor
- 02 250 61 15
- [email protected]
- www.sng-mb.si
Dirigent
Simon Krečič
Solistke
Ana Dolžan, violina
Mija Novak, klavir
Pandelina Atanasova, klavir
Neža Koželj, Nadja Rus (klavirski duo Scaramouche)
Mentorji
red. prof. Primož Novšak, red. prof. Hinko Haas, zasl. prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak, doc. Miha Haas
Program
Peter Iljič Čajkovski (1840–1893): Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35
Allegro moderato – Moderato assai
Canzonetta. Andante
Finale. Allegro vivacissimo
Dmitrij Šostakovič (1906–1975): Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-duru, op. 102
Allegro
Andante
Allegro
Maurice Ravel (1875–1937): Koncert za klavir in orkester v G-duru
Allegramente
Adagio assai
Presto
Francis Poulenc (1899–1963): Koncert za dva klavirja in orkester v d-molu, FP 61
Allegro ma non troppo
Larghetto
Allegro molto
Čeprav je danes Koncert za violino in orkester v D-duru ruskega skladatelja P. I. Čajkovskega eden izmed najbolj priljubljenih violinskih koncertov, njegov preboj na vrh izvajalske lestvice ni bil lahek. Čajkovski je koncert napisal leta 1878 v Švici, kamor je za kratek čas pobegnil od zakonskih težav. V prvem stavku sta obe glavni temi lirični, kontrastnost pa je Čajkovski dosegel z lahkotno orkestriranimi violinskimi in mogočnimi orkestrskimi odseki. V uvodu drugega elegantnega stavka najprej zaslišimo pihala, solist pa igra s sordinom, ki zagotovi instrumentu miren, pridušen zvok. Živahen tretji stavek prinese ljudsko obarvane plesne ritme, zaslišimo lahko ukrajinski ples trepak. Do izraza v zadnjem stavku pride tudi kontrast med živahnimi in liričnimi odseki, v katerih ima vodilno vlogo oboa.
Drugi klavirski koncert (1957) je Dmitrij Šostakovič napisal za devetnajsti rojstni dan svojega sina Maksima. David Rabinovič, prvi biograf skladatelja, je zapisal, da bi koncert lahko prikazoval skladateljevo vrnitev v mladostne dni. Poleg najbolj znanega čustvenega in nežnega drugega stavka koncert prinaša še dva živahna stavka, v katerih se kaže skladateljeva duhovita osebnost. Čeprav je drugi stavek orkestriran preprosto, vseeno zasledimo kompleksnost v harmoniji, ki se kaže v kontrastu med godalnim uvodom v a-molu in nastopom teme v klavirju v A-duru. Finalni stavek predstavlja parodijo na monotone klavirske tehnične vaje, ki jih je skladatelj vključil v koncert, da bi spodbudil sina za vadenje le teh.
Maurice Ravel je bil odličen pianist, tako da je veliko del za klavir nastalo predvsem za osebno rabo, vendar pa skladatelj na premieri Klavirskega koncerta v G-duru (1931) ni bil v vlogi solista, temveč v vlogi dirigenta. Koncert se začne s poskočno melodijo piccola, kateri sledi solo trobente, klavir pa dogajanje v orkestru spremlja z arpeggi. V drugi temi zaslišimo kratke jazzovske fraze; Ravel je bil namreč med prvimi skladatelji, ki so vključevali elemente jazza v klasično glasbo. Poleg izstopajočega klavirja Ravel posveti solistično pozornost tudi ostalim orkestrskim instrumentom. Pri drugem stavku se je zgledoval pri Mozartu, bleščeč zadnji stavek je izjemno virtuozen, zopet poln jazzovskih fraz, kadenca pa prinese začetne uvodne takte, s katerimi se delo zaključi.
Koncert za dva klavirja in orkester je Francis Poulenc dokončal leta 1932. Delo je skladatelj skupaj s prijateljem Jacquesom Févrierjem premierno izvedel v Benetkah. Poulenc, član znamenite skupine Les Six, je s tem koncertom naredil korak naprej v svojem skladateljskem razvoju. V neoklasicističnem koncertu je spojil glasbo gamelana, café jazza, Mozarta in francoskega baroka. Prvi, živahen stavek, je napisan v ohlapni obliki sonatnega stavka. Z uporabo kastanjet jasno označi nastop druge teme, obarvane s flamenkom. Drugi stavek predstavlja poklon melodičnim in izrazno polnim počasnim srednjim stavkom Mozartovih koncertov, zaključni stavek pa prinaša živahne ritme in duhovite kontrastne odseke.
Larisa Marolt